Vili, kako preživljate veseli december in kje ste bili na predbožični večer?
Bil sem doma, in to je že velik uspeh. Končno uživam veseli december (smeh), čeprav zame, glasbenika, ki živim od glasbe, ni prijetno. Lahko grem v trgovino, srečam ljudi in z njimi klepetam in nisem utrujen, saj sem sicer v decembru vsak večer igral in bil res utrujen. Veseli december doživljam kot normalen človek, upam pa, bo tega čim prej konec in da bom spet lahko delal. No, na prebožični večer smo bili povabljeni k sosedom, kjer smo se imeli krasno. Mi pa bomo njih povabili k nam na praznovanje silvestrovega, saj sem pred kratkim izvedel, da ne bom igral za novo leto, kot sem načrtoval. Popili bomo dobro kapljico, dobro bomo jedli, se poveselili in odšli pravi čas.
Vas na takšnih praznovanjih po navadi prosijo, da kaj zapojete?
To je tako: vsi vedno mislijo, da mi pevci ves čas pojemo. Verjemite, zame je najlepše praznovanje, če mi ni treba peti. Če pa se razvije zabava, na kateri pojemo, potem zapojem tudi jaz. Rad imam mir in normalno življenje – jaz sicer ves čas pojem. Res pa je, da sem ta vikend dobil veliko klicev.
Kdo vas kliče?
Kadar ne nastopam in sem doma in kadar so tudi ostali ljudje doma, potem ponoči, ob enih zjutraj, kličejo ljudje, če jim lahko zapojem določeno pesem za prijatelja, za družbo. Moja Tamara mi vedno reče, kaj mi je, da to delam sredi noči, a jaz ji rečem: če imam čas in voljo, zakaj pa ne. In jim zapojem in jim polepšam večer. Vse prek telefona: rečem jim, naj dajo klic na zvočnik, lepo voščim in povem, za koga je pesem, ter zapojem.
Lepo, dobro se z dobrim vrača, kajne?
No, to še drži. Moja mama je vedno rekla, da lepa beseda lepo mesto najde. No, to pa res ne drži več (smeh). A treba je živeti v pozitivnem mišljenju. Nekaj pa je res – v prebožičnem času norimo, in to samo za večer, ko pride božič. In kaj na koncu ugotovimo? Da včasih, ko je bilo veliko manj direndaja okoli božiča, smo bili več skupaj, bolj smo čutili drug drugega. Zdaj pa, če sodim po tem, kako je pri nas, se vsi pehamo, ker moramo narediti super večer. In bodimo odkriti, ko ta večer mine, se počutimo prazni, namesto da bi bili polni zaradi lepih medčloveških odnosov. Imam pa srečo, da me moja Tamara opominja na te stvari, ker tudi jaz podležem temu, da moram cel mesec skakati po trgovinah.
Smo v pričakovanju novega leta. Je bilo to leto dobro za vas? Kaj si želite v prihajajočem?
Iskreno, to leto je bilo zame eno najboljših let v moji 32 let dolgi glasbeni karieri. Če hočeš, ti uspe, drugega ne morem reči. Kaj si želim? To vedno rečem, a vseeno – želim si zdravja. Predvsem pa tisto, kar si želimo vsi, saj jaz nisem prav nič posebnega: da bi se situacija s korono končala. Zdaj traja že dve leti in je res že dolgo, a ostajam optimist, da se bo tudi to razkadilo. Ker ljudje se morajo družiti. Včasih se vprašam, ali se bodo sploh še kdaj upali rokovati, objemati.