Za vsestranskega in akademsko izobraženega glasbenika je bilo letošnje leto precej živahno, saj je bil vpet v številne zgodbe, ki so mu ljube. Ena izmed najlepših pa se je zgodila prav na sveti večer, ko je prepeval s prvo damo slovenske glasbe. A to še zdaleč ni vse ...
Za nami je božični večer, ko ste, če se ne motim, prvič nastopili s Heleno Blagne?
S Heleno sva na odrih že večkrat stala skupaj, je pa res, da sva prvič zapela skupaj v televizijski oddaji. Božično klasiko Last Christmas avtorja Georgea Michaela sva predelala malo po svoje. Malo bolj intimno, ob klavirju. S Heleno se dobro razumeva, lahko rečem, da sva z leti postala prava prijatelja. Zato je petje v dvoje še toliko lepše.
Kako ste sicer preživeli ta praznični čas?
Z družino, kot vsako leto. Preveč sem se najedel in potem malo »zakinkal« na kavču. (smeh)
Je december za vas najlepši mesec? Zdi se mi, da vam je poletje ljubše?
Obožujem poletje, to drži. Ampak od zimskih mesecev mi je december najljubši. Po navadi je to zelo deloven mesec, letos je malo manj, zato lahko toliko bolj uživam v teh prazničnih časih, več trenutkov preživim z družino in prijatelji.
Če se ne motim, vam je blizu tudi smučanje?
To je ena od pozitivnih stvari zime. (smeh) Včasih sem več smučal, z leti pa sem postal bolj »ziheraški« in sem bolj previden. Nazadnje sem smučal na Krvavcu, sem pa letos med prazniki že skočil tudi na Roglo. Zjutraj se sicer težko spravim na pot, a ko vidiš vse te lepe razglede in zasneženo pokrajino, je vredno.
Znano je, da obiskujete fitnes. Zanimivo ob tem je, da ste eden redkih, ki v fitnesu ne visi na telefonu kot premnogo drugih, ki objavljajo fotografije z »mučilnih naprav«. (smeh)
Veste, da ne vem, ali imam sploh kakšno fotko iz fitnesa. Telefona v telovadnico po navadi sploh ne vzamem. V fitnes hodim samo pozimi, da malo vzdržujem kondicijo, sicer pa raje športam na prostem.
Doma vas največkrat vidimo za klaviaturami. Je to prostor, ki vam je najljubši?
V svoji dnevni sobi imam (spet) novo klaviaturo in, ja, to je gotovo prostor, v katerem me boste največkrat našli. Po končani akademiji sem imel res kakšno leto, ko sem malo manj igral klavir, nekaj let po magisteriju pa res z užitkom spet sedem za klavir. Improviziram, igram, tudi kar tako, za dušo ... Ne samo takrat, ko dobim recimo naročilo za nove pesmi.
Kaj še najraje počnete doma? Na vašem profilu na Instagramu tu in tam kdaj zadiši iz kuhinje.
Zelo rad dobro jem. Med epidemijo sem se malo vrgel v kuharijo. Nisem ravno ekspert, sem pa kar soliden kuhar, bi rekel. Moji gostje radi pohvalijo, ja. (smeh) Kuham tisto, kar imam sam najraje – morsko hrano, kaj domačega na žlico ali kaj azijskega.
»Včasih sem več smučal, z leti pa sem postal bolj 'ziheraški' in sem bolj previden.«
»Med epidemijo sem se malo vrgel v kuharijo. Nisem ravno ekspert, sem pa kar soliden kuhar, bi rekel.«
Glede na to, da ste vpeti v svet glasbe, na kaj pomislite, ko slišite besedo glasba oziroma melodija?
Glasba, ljubezen, strast. Življenje.
Kako zelo ste se glasbeno čez čas spremenili vi?
Glasba je večno odraz nekega časa, trenutka, razpoloženja. Seveda sem z leti in z izkušnjami rastel tudi jaz. Iz lahkotne, najstniške glasbe do bolj zrele pop glasbe, ki jo ustvarjam danes. Ko gledam nazaj, se z nasmeškom spominjam tistih časov, a sem vseeno ponosen na izdelke, ki sem jih ustvaril takrat.
O slovenski glasbi se izjemno veliko govori, češ da je nespevna in ni trendovska. Kaj pa vi kot ustvarjalec menite o tem?
Seveda se zagotovo ne strinjam. Mislim, da nas je predvsem med mladimi avtorji in izvajalci veliko takšnih, ki se trudimo in vnašamo svežino na kakovosten način. Nekaj nas je takih, ki smo v glasbi že deset in več let. Veste, obdržati se toliko časa, ves čas biti med najbolj predvajanimi glasbeniki ni kar tako.
Če se ne bi ukvarjali z glasbo, kaj bi počeli? Ste sploh kdaj razmišljali o tem?
Kot najstnik sem sanjal, da bom arhitekt. Pa poklicni športnik in še kaj podobnega. (smeh)
Kje se vidite čez 20 let, kot pravi tudi Nušina pesem?
O, ko sva ravno pri Nuši, tudi z njo je vedno lepo sodelovati. Še ena super glasbenica, s katero so se moje poti že večkrat križale. Oh, kje je 20 let, nerad razmišljam tako daleč naprej. Samo da bom ohranil ta užitek ob muziciranju in bom srečen.
Počasi se poslavljamo od leta 2021. Po vsem čem si ga boste vi najbolj zapomnili oziroma kakšno leto je za vami?
Po eni od mojih najuspešnejših pesmi do zdaj – Ko si z mano. Spomladi je bila lep čas to najbolj predvajana slovenska pesem na radiih, kar mi je v ponos. Pa po nekaj lepih potovanjih, od Italije do Nizozemske, kljub negotovim časom. Se da, če se hoče.
Česa pa se najbolj veselite v letu 2022?
Vsega, kar bo prineslo. Prepuščam se toku življenja. Upam samo, da bom malo več spet na odrih. In da mi uspe dokončati nov album, ki sem ga začel snemati letos.
