Jadranka, še vedno vas imam pred očmi z bogatimi in nenavadnimi pričeskami ter zanimivimi izjavami in navihanim smehom v davni oddaji X Factor. Kaj vse se je zgodilo v vmesnem času?
V vmesnem času sem nastopala v opernih predstavah doma in v tujini, saj sem se izobrazila v klasičnem opernem petju, posnela dva jazz albuma, Paris Honey in You and I and the Music v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija ter album z duom Okustični, Enkratna, neponovljiva, pred kratkim pa izdala samostojni singel Otroci noči.
Nekaj časa ste bili sivolaska. Kaj ste izražali s tem? Mnoge ženske si ne upajo imeti sivih las, saj naj bi jih postarali.
Sivolaska sem bila približno eno leto, prejšnji teden pa sem se pobarvala. Pa ne zato, ker si ne bi upala imeti sivih las, meni so sivi lasje izjemno všeč, zaželela sem si spremembe. Mogoče bom čez eno leto zopet siva, kdo ve. Staranje je naravno, in bolj ko se mu upiramo, težje je za nas, zato je treba staranje sprejeti in objeti.
Večina Slovencev vas pozna kot veliko zaščitnico pravic živali. Kako je danes v Sloveniji z njihovimi pravicami? Smo kaj napredovali ali nazadovali?
Ravno včeraj smo se na to temo sestali in pogovarjali na seji v parlamentu ter ugotovili, da je odnos do živali katastrofalen. Predvsem do tako imenovanih rejnih živali.
Življenje je zapletena in nepredvidljiva stvar. Vas je kar dobro preizkušalo. Pred sedmimi leti ste doživeli smrt dojenčka. Kako ste preboleli, kako vas je ta izkušnja spremenila?
Prebolela sem z zavedanjem, da je smrt del življenja in da sem del narave ter da je to pač nekaj, kar se dogaja, je pa res, da se o tem ne govori veliko. Nisem se postavila v vlogo žrtve »zakaj ravno meni« in nisem iskala krivcev. Me je pa izkušnja seveda popolnoma resetirala, a sem znala iz nje izvleči veliko pozitivnega v smislu dojemanja same sebe in tega, kaj sem in kam grem.
Zakaj se niste ponovno odločili za otroka, če vas to sploh lahko vprašam.
Pač ni vsem usojeno biti starš in s tem ni absolutno nič narobe.
Zaradi stavka v oddaji Zadnja beseda, da naši vojaki na misijah pobijajo lokalno prebivalstvo, vas je tožila Slovenska vojska, za vas so se zavzeli nekateri slovenski intelektualci. Kakšen je bil epilog?
Nikoli in nikdar nisem izjavila, da konkretno naši vojaki na misijah pobijajo lokalno prebivalstvo. Epiloga še ni bilo, ker je zadeva na sodišču. Ne toži me Slovenska vojska, temveč sindikalist. Je pa tudi z moje strani protitožba.
Na neki način sta si podobni z Niko Kovač, neutrudno borko za pravice žensk, šibkejših, vseh Slovencev. Kaj menite o njej, se poznata?
O Niki Kovač mislim samo dobro in sva povezani.
Koliko so za vašo bojevitost, iskrenost, drznost, pogum, »krivi« vaši starši?
Oče v največji meri, ker ima tudi sam veliko uporniške žilice. Skupaj sva in hodiva tudi na proteste. Nikdar me nista skušala utišati, stiskati v okvire, pri nas doma se ne laže in se ne okorišča na račun drugih. Nikoli nista bila materialista, nista se pehala za denarjem in postavljanjem pred drugimi. Starša sta se vedno raje umaknila, kot da bi bila oportunista. Bi rekla, da zgledi vlečejo.
Kaj menite o covidni situaciji – komu verjamete, komu zaupate?
O covidni situaciji bom rekla samo to, da se v ozadju dogajajo stvari, ki nas bodo po covidu zelo neprijetno presenetile – govorim predvsem o popolnem nadzoru, digitalizaciji ipd., ki se že dogaja na Kitajskem. Seveda postavljam znanost na visoko mesto, a se tudi zelo dobro zavedam, da nekdo znanost financira.
Katere stvari se vam zdijo v življenju najpomembnejše?
Mir, zdravo okolje, zrak, voda in hrana ter zdravje. Kvaliteta življenja. Zavedanje življenja okoli sebe.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
