Til Čeh, ki je v tretji avdicijski oddaji letošnjega šova Slovenija ima talent navdušil s pesmimi Dejana Vunjaka, na polfinalnem odru pa se mu z venčkom pesmi Moja (Modrijani, Sekirca v med …) žal ni uspelo prebiti naprej, je na lastni koži občutil, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. Opazil ga je namreč eden naših najuspešnejših producentov Raay in ga vzel pod svoje okrilje.
»Šov Slovenija ima talent mi je odprl največja glasbena vrata pri nas, ki bi si jih lahko želel. Ne samo da sem se imel možnost predstaviti širnemu občinstvu in pokazal, kaj in kje je moja strast. Po polfinalu je sledilo veliko veselje in slavje, postal sem del ekipe, ki skrbi za največje glasbene zgodbe pri nas. Navdušil sem Raaya, producenta in menedžerja, s katerim sem si želel tesno sodelovati že lep čas. Že nekaj let spremljam njegovo ekipo, s katero pišejo izjemne zgodbe. Le v sanjah sem si upal verjeti, da bom nekoč sodeloval z njim.«
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
»Vem, da je danes za uresničitev sanj premalo samo verjeti, ampak si je treba upati in pokazati, iz kakšnega testa si. Verjel sem, da je oder talentov odlična priložnost, da se dokažem, in to se mi je obrestovalo. Zame je to več kot zmaga. Brez oddaje mi to ne bi uspelo. Ta šov je prava popotnica za vse, ki verjamejo vase. Nikoli ne veš, kdo te gleda in posluša,« poudarja Til.
Kot ljubitelj domače glasbe si najbolj želi sodelovanja s Polkaholiki. »Vsi smo mladi fantje podobne starosti, ki uživamo v prepevanju slovenskih zabavnih hitov, in verjamem, da bi skupaj ustvarili nekaj norega. Fante sem spoznal in lahko potrdim, da so kljub velikanskemu uspehu preprosti, zabavni in skromni,« razkriva mladenič, ki bi bil izjemno počaščen, če bi kdaj na odru zapel z Dejanom Vunjakom, saj je odraščal ob pesmih njegovega očeta Brendija.
»Moj oče je vsak večer v roke prijel harmoniko in preigraval Brendijeve uspešnice. Ta glasba se mi je usidrala v srce in ta ljubezen traja še danes. Vesel sem, da je Dejan poskrbel, da se ta glasbeni slog ni pozabil, in ga je začel obujati. Vsekakor mi je v velik navdih. Upam, da bo še več mladih, ki bodo zapuščino te glasbe peljali naprej. Ne le Brendijeve, ampak naše, slovenske, ki je zapisana v naše korenine,« nam je za konec še dejal 23-letni Lokovičan.
