Nekateri srečo najdejo v prvo, drugi v drugo, Saša Einsiedler pa je morala poskusiti še v tretje, preden je v njeno življenje vstopil pravi moški. Zaupala nam je, da je ljubezen v zrelih letih precej drugačna od tiste mladostniške. Kako? »Seveda, drugače je. Bolj se zavedaš, da odnos ni samoumeven, da je pomembno spoštovanje, sočutje, razumevanje. Da ljubezen ni, ko ti nekdo reče, da ne more živeti brez tebe, ampak ko lahko živiš drug brez drugega, le da je skupaj še lepše. Hvaležna sem za to izkušnjo, kmalu bova praznovala že osem let. In naj traja!«
SVOJEGA ŽIVLJENJA NE BI ZAMENJALA
Po karieri v pevskih in televizijskih vodah se je Saša posvetila osebni rasti in predavateljstvu. Kaj pa je želela postati, ko je bila otrok? »Da bom uspešna psihiatrinja. To sicer nisem, ampak imam svoj terapevtski stol in pomagam ljudem. Nisem prav daleč od svojih otroških sanj,« odgovori v smehu in doda, da je zanjo uspeh zdaj to, da ne bi svojega življenja zamenjala z nikomer drugim, da je srečna, hvaležna in zadovoljna ter da si lahko uresniči kakšno željo in je zadovoljna s seboj.
