Na Novi pošti so v sredo premierno uprizorili predstavo Zelda, ki si jo je avtorica koncepta in scenarija Varja Hrvatin zamislila kot eksperiment implementacije narave in zakonitosti videoiger v resnično, materialno življenje, s čimer je razprla vprašanje, kako daleč smo pripravljeni iti, ko odgovornost za naša dejanja prevzame nekdo drug. Kje se igra sploh začne in kdaj konča? S prepletom konstrukta gledališke fikcije z naključnostjo in nepredvidljivostjo terenskega uprizarjanja v realnem prostoru in času so se na odru in na prostem po navodilih gledalcev spopadli Rok Kravanja, Anja Novak in Stane Tomazin. Slednjega pa je presenečenje čakalo tudi po premieri, saj je ob njegovem prihodu iz dvorane zadonela harmonika v čast številki več v njegovih letih, meh pa je raztegnil nihče drug kot njegov brat Matija.
