18-letni Lichen iz Havajev, je sicer v preteklosti že bil zaskrbljeni zaradi morebitnega konca sveta, kar je ena od tipičnih mladostniških zaskrbljenosti, vendar se konec sveta še nikoli ni zdel tako blizu, pravi. In ta zaskrbljenost preveva skoraj polovico mladih po vsem svetu. Med njimi se vedno bolj pojavlja tesnoba, ki ni povezana le z običajnimi mladostniškimi težavami, pač pa klimatskimi spremembami in so ji nadeli ime "klimatska tesnoba" ("climate anxiety").
"Ne želim umreti, ne želim pa si tudi živeti v svetu, ki mu ni mar za otroke in živali," je napisala mlada oseba, ki je sodelovala v raziskavi.
Danes je v znanstveni reviji The Lancet skupina znanstvenikov objavila doslej največjo raziskavo o strahu mladih zaradi klimatskih sprememb. Raziskava, ki je zajela 10.000 mladostnikov starih od 16 do 25 let kaže, da kar 45 odstotkov poroča o stresu in tesnobi, povezanimi s klimatskimi spremembami, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje in jim preprečujejo, da bi normalno zaživeli.
Raziskava je zajela 10.000 mladih iz Avstralije, Brazilije, Filipinov, Finske, Francije, Indije, Nigerije, Portugalske, Velike Britanije in ZDA.
Skoraj 60 odstostokov mladih iz desetih držav za to krivi nacionalne vlade, za katere pravijo, da so "izdale nje in bodoče generacije zaradi svoje neaktivnosti". Še več, 65 odstotkov jih meni, da je človeštvo pogubljeno, kar tri četrtine pa se boji prihodnosti.
Mladi iz držav, ki so jih klimatske spremembe doslej najbolj prizadele, so zaradi njih veliko bolj zaskrbljeni, kaže raziskava znanstvenikov iz univerz Bath, Stanforda in Oxforda. 92 odsotkov mladih iz Filipinov tako meni, da je prihodnost zastrašujoča, medtem ko enako meni "le" 56 odstotkov njihovih vrstnikov iz Finske.
KAJ VEČ KOT TO BI VLADE MORALE ŠE SLIŠATI?
Vendar pa mladi iz zahodnih držav veliko manj zaupajo svojim vladam, kot mladi iz držav v razvoju. Le 28 odstotkov mladih Britancev in Američanov meni, da njihovi vladi lahko zaupajo, v primerjavi z 51 odstotki mladih Indijcev.
Avtorji raziskave pravijo, da je klimatska tesnoba tisti povzročitelj stresa, ki se mu mladi ne morejo izogniti in nepredvidljivi in ekstermni vremenski vzorci bodo na to vplivali tudi v prihodnje. "Tesnoba naših otrok je popolnoma racionalna rekacija na nezadosten odziv na klimatske spremembe, ki ga zaznavajo pri politikih. Kaj več kot to bi vlade morale še slišati, da bi začele z dejanji?" se sprašuje Caroline Hickman iz Univerze v Bathu.
"Trdimo, da nesposobnost vlad, da bi zmanjšale, preprečile ali se spopadle s klimatskimi spremembami, prispeva k psihološkemu stresu, ustvarjanju moralne škode in nepravičnosti," pišejo avtorji raziskave in pozivajo vlade, da spoznajo vpliv njihove neaktivnosti na mlade, namesto da prepuščajo mladim, da se sami spopadajo z njimi.
