V gledališče se vrača kulture željno občinstvo
»Ta scenska praizvedba opere je praznik za slovensko kulturo in ljubljansko Opero,« se strinjata režiser Vinko Möderndorfer in umetniški direktor Opere Marko Hribernik.
»Gre za srednjeveško zgodbo, ki govori o temah, ki so nesmrtne, o posameznikih, ki se izluščijo iz družbe, ki so posebni, iskreni in se ne želijo prilagajati oblasti. Televizijski zasloni, ki so del scenografije Branka Hojnika, so veliko oko nekoga, ki nas ves čas nadzira,« pripoveduje Hribernik.
Operni solist, baritonist Robert Vrčon,je o predstavi, ob poustvarjanju vloge Bertram, povedal: »Samorog je zgodba, ki je brezčasna. Lahko bi se dogajala kjerkoli, kadarkoli. Prikazuje delovanje samodrštva in tiranije, ki ju pooseblja nasilni sodnik Bertram. Poznavalci in raziskovalci človekovega duha so prepričani, da se prav v vsakem od nas nekje skriva krvoločna zver, ki ob nekem trenutku lahko plane iz svojega izprijenega duševnega brloga. Poizkusil sem jo najti v sebi. Samo za to vlogo!«
Samorog je srednjeveška zgodba, ki govori o nesmrtnosti in posameznikih s posebnimi psihološkimi profili, prinaša v tem času aktualno tematiko.
Šivicu, ki je z opero Cortesova vrnitev leta 1972 posegel v sam vrh domače operne ustvarjalnosti, so bile vedno blizu vsebine z moralno tematiko. Zanimali so ga izrazita simbolika, življenjske resnice, eksistenčni problemi in notranji svet njegovih junakov. »Skladatelj Šivic prevaja dramske značaje v zvok in jim s tem dodaja še večjo dramsko moč. Z zvočno sliko ustvari, česar dramsko gledališče ne zmore,« strne režiser. Glasbeni vodja in dirigent Igor Švara, ki je Šivica vzljubil že med študijem, je opravil veliko delo. »Ko sem bil povabljen, da prevzamem premierno odrsko postavitev Samoroga, sem čutil dolžnost, da to sprejmem. Dolžnost do slovenske operne ustvarjalnosti in iz spoštovanja do skladatelja. Šivica si nikakor ne bi drznil popravljati, a treba je bilo urediti nekaj malenkosti v partituri in klavirskem izvlečku,« je izpostavil maestro, ki si je pri sami izvedbi dovolil nekaj interpretacijske svobode.
Poustvarjalno svobodo si je pri gradnji lika Margarite privoščila tudi solistka, sopranistka Urška Arlič Gololičič. Pravi, da gre za težko in kompleksno zgodbo, ki potrebuje temeljito pripravo, zelo dobrodošlo je poznavanje drame. »Margarita v lepi pesmi pravi, da se naša dežela prekriva z večjo, nevidno ptičjo deželo in da so ptice tehtnice, ki jih držijo angeli. Zdi se mi, da avtor s temi besedami lepo in nevsiljivo opiše tisto nevidno, ki dela za nas, in ne proti nam.« Margarita ima sestro dvojčico Uršulo, ki jo bo poustvarila solistka, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko.
Operni ansambel, zbor in orkester nadvse pozdravljajo vrnitev med občinstvo, v SNG Opera in balet Ljubljana pa sta bili tudi dve ponovitvi, 5. in 7. junija.
Zasedba vlog:
Margarita: Urška Arlič Gololičič
Uršula: Nuška Drašček Rojko
Bertram: Robert Vrčon
Dizma: Matej Vovk
Pincus: Andrej Debevec
Glasnik: Saša Čano
Rabelj: Tomaž Štular k. g.
Biriči: operni zbor
Plesalca: Gaj Rudolf, Gregor Guštin
