Poleg predstavitve nove slovenske evrovizijske skladbe, na katero vse upe polaga Ana Soklič, sta nas voditelja popeljala skozi zgodovino najbolj odmevnih slovenskih in jugoslovanskih nastopov, saj se letos spominjamo 60. obletnice prvega nastopa nekdanje skupne države na Pesmi Evrovizije in Privškove Neke davne zvezde. 16. februarja 1961 je namreč v Drami SNG v Ljubljani nepričakovano zmagala predstavnica TV Ljubljana, novosadska pevka Ljiljana Petrovič, ki je nato na velikem evrovizijskem odru osvojila osmo mesto. In ko smo že nostalgični … Prvič se je slovenska beseda z evrovizijskega odra zaslišala nekoliko kasneje, leta 1966. Tega leta je na izboru v Beogradu zmagala Sepetova skladba Brez besed v izvedbi Berte Ambrož, ki je nato v Luksemburgu osvojila sedmo mesto, pesem pa je doživela vrsto priredb.
Od 191 prispelih skladb so na koncu za Ano izbrali le eno!
Vse prispele skladbe sta ocenjevali dve strokovni komisiji. V prvem krogu so bili člani komisije dvakratna udeleženka Pesmi Evrovizije, izredna profesorica Univerze v Ljubljani, Darja Švajger, avtor zmagovalke Pesmi Evrovizije 2007 (Molitva) Vladimir Graić in letošnja evrovizijska predstavnica Ana Soklič. V drugem krogu pa je komisija v sestavi Darja Švajger, vodja službe ZKP RTV Slovenija Mojca Menart ter glasbenik, avtor glasbe, besedil in pevec Matevž Šalehar Hamo odločala med tremi skladbami, ki jih je zapela Ana Soklič. Na koncu so si bili vsi skupaj enotni, tako da so izmed teh treh brez težav izbrali najboljšo. »Z izbrano skladbo sem zelo zadovoljna, upam, da boste tudi vsi vi. Dobro smo uporabili tudi edinstveno priložnost s posnetimi spremljevalnimi vokali, ki jo zaradi vseh ukrepov dovoljujejo letošnja evrovizijska pravila,« je ob tem dejala Ana Soklič.
Pri produkciji letošnje evrovizijske skladbe Amen, ki jo je Ana Soklič predstavila na Emi 2021, je sodelovalo več kot 60 ljudi. Skladba bo na velikem evrovizijskem odru prvič predstavljena v prvem predizboru 18. maja.
»Navdih za skladbo je običajno življenje samo. Veliko je stvari, ki me navdihujejo v življenju, in nekako črpam iz sladko-grenkega. Da je pesem nastala v tako elitni zasedbi, mi pomeni vse. To je bila moja dolgoletna želja, ki se mi je uresničila,« je o skladbi povedala Ana Soklič. Ob tem pa dodala, da so za njo vznemirljivi dnevi priprav na Emo 2021. »Bilo je zelo malo spanja, kar je normalno. Ob takih dogodkih in takih stvareh je nemogoče, da bi bil umirjen, ker ti adrenalin tako divja po telesu, da se ne da opisati. Ampak razpoloženje je super in res sem hvaležna celotni ekipi, ki se tako trudi.«
Poleg Ane so največje zvezdniško ime letošnje skladbe nedvomno člani spremljevalne pevske skupine. Producent Žiga Pirnat je zbor namreč oblikoval okoli Doriana Holleyja, spremljevalnega vokalista Michaela Jacksona, s katerim je Dorian nastopal na prav vseh turnejah. V skladbi ob Ani Soklič tako prepevajo tudi eni najbolj iskanih pevcev v Hollywoodu ta hip, ki jih med drugim lahko slišimo na posnetkih in nastopih Stevieja Wonderja, Alicie Keys, Christine Aguilere in Johna Legenda.
Spremljevalni zbor vokalistov je bil posnet v legendarnem Studiu 1 kompleksa EastWest Studios v Hollywoodu, v katerem je Frank Sinatra posnel uspešnice, kot sta My Way ter Strangers in the night, Madonna pa svojo prelomno Like a Prayer. V zadnjem času v njem med drugim ustvarjajo Justin Timberlake, Coldplay, Harry Styles in Meghan Trainor.
Močan zvočni pečat je skladbi Amen vtisnil tudi tonski mojster Tony Maserati, ki je zvočno oblikoval posneto gradivo. Z Maseratijem sodelujejo znana imena, kot so Lady Gaga, Ed Sheeran, Jennifer Lopez, Whitney Houston, David Bowie in številni drugi.
Pred Emo 2021 smo se z našo evrovizijsko predstavnico 2020/2021 pogovarjali tudi v našem uredništvo, tako da smo se skupaj z Ano Soklič sprehodili od lanske dramatične Vode pa vse do letošnje zgodbe.
Kako bi opisali zadnje leto, od zmage na Emi 2020 pa vse do nove Eme?
Izjemno nenavadno leto. Ne moremo se sprenevedati, da se nam je vsem nam zgodil ta nesrečni covid, ki je močno spremenil življenja vseh nas. Po zmagi na lanski Emi sem kaj kmalu začutila, da smo vsi skupaj kar malce s strahom spremljali svetovno situacijo. Dvomi so se kaj kmalu spremenili v realnost, nastop na velikem evrovizijskem odru je odpadel. Doma smo za evrovizijsko oddajo snemali skupinski »Love shine a light«, naše delčke pesmi so potem zmontirali z vsemi sodelujočimi. Ni bilo lahko, sama sem imela doma dovolj tehnične opreme in pomoči, da sem lahko ustregla vsem prošnjam in potrebam, ki so jih od mene pričakovali. S pomočjo Televizije Slovenija smo v Bohinju, v najtežjem trenutku oz. lockdownu, posneli verzijo Vode kot mini spot ter Suus kot dodatno skladbo, kjer smo po svojem izboru imeli možnost prikazati tudi drugo plat svojega dela ter seveda »svoj« okus. Zadovoljna sem bila, da smo to naredili v »mojem Bohinju«, kjer sem pela le nedaleč stran od svojega doma!
Vam je bilo zelo hudo, ker lanska pesem ni dosegla svojega vrhunca?
Ni mi bilo vseeno. Sama in vsa ekipa okoli mene je trdo garala za dostojno predstavitev. Naredili smo nov »revamp«, posneli veliki orkester, dodali nov »bridge«, delali za nastop na velikem odru. Žal ta pesem ni zaživela v polnem sijaju, kot bi si želeli mi vsi. A zdaj nima smisla kriviti razmer, vsem se je to dogodilo.
Ob vsem tem ne moreva niti mimo ganljive videozgodbe, ki je namenjena vaši pokojni babici. Kreativnost tega projekta je resnično dih jemajoča, kajne?
Zame osebno ima ta video velik pomen. Nobene komercialne zgodbe ni zadaj, saj sem samo zaokrožila zgodbo o Vodi, nekako dostojno sem hotela to zgodbo zaključiti. Pristop, ki sem ga ubrala, mi je ponujal možnosti, ki so v teh »komercialnih trendih videa« silno redke. Moja osebna zgodba, izguba meni drage osebe, je sovpadala z vsebino skladbe. Brez patetike, trenutno čustveno stanje, zabeleženo na malo bolj filmski način. In seveda, video smo delali z majhno ekipo in v čudovitem okolju Julijskih Alp. Nobenih produkcijskih videotrikov, z naravnimi barvami v postprodukciji in montaži. Nekateri so bili tudi presenečeni, saj so imeli drugačna pričakovanja. A sama sem z videom zelo zadovoljna, saj sem se izognila vsem klišejem, ki danes na veliko krožijo po spletih. Posebej naj pohvalim Žigo Pirnata, ki je za ta namen napisal orkestralno podlago, kakor tudi svojega kolega iz New Yorka Illyja Problemza, ki je odlično interpretiral moj tekst v uvodu.
Bi lahko po vsem tem dejali, da je ravno narava tista, ki vas napolni z energijo?
Seveda. Smo samo delček te velike čarovnije. Narava je zatočišče, je lepa, a lahko tudi kruta in neprizanesljiva. Zrasla sem v okolju, kjer najdemo vsa ta stanja, razpoloženja. Danes, ko smo bili prisiljeni »ostati doma«, sem to doživela še bolj bogato. K sreči živim v hiši, ki je na robu gozda, tako da lahko kadarkoli zaidem vanj. Mi je v tolažbo, ko samo pomislim, koliko mojih prijateljev, ki živijo v večjih mestih, te priložnosti niso imeli. Pa vendar, počasi se vračamo v »normalnost«, že čez leto bomo, upam, dejali: »To so bile samo mračne sanje.«
Polna energije bo tudi nova evrovizijska skladba. Nam lahko zaupate kakšno podrobnost?
Lahko samo povem, da se ekipa zelo trudi z zadnjimi podrobnostmi. Ker je odrska predstavitev celovit projekt, je tukaj veliko dela tudi izven glasbenih voda – koreografija, scenografija, video styling, oblačila, ne nazadnje tudi stroški, finance, sponzorji ...
V javnosti je bilo nekaj hude krvi zaradi tega, ker je vašo novo pesem izbrala strokovna komisija, ljudstvo pa pri vsem tem ni imelo nobene besede. Glede na to, da ste bili v komisiji, kakšne pesmi so prispele na javno povabilo?
Lansko leto sem dobila prepustnico tako od žirije kakor tudi od publike, letos pa je bila situacija drugačna. Presenetilo me je, da je prispelo toliko pesmi. Vse pesmi sem pazljivo poslušala in si naredila tabelo, kamor sem vpisovala pripombe. Sama sem iskala pesem, ki bi zazvenela tudi na velikem odru in ne bi bila klišejska. Ker nam je razpis dovoljeval, smo k sodelovanju povabili še nekatere avtorje in v drugi krog izbora uvrstili tri skladbe. Vse tri sem tudi odpela. Na podlagi celote je potem druga komisija izbrala pesem, s katero se bom predstavila na velikem odru. In lahko povem, da bi prav to skladbo izbrala tudi sama.
Je bilo izmed 191 prispelih res toliko slabih, da ste na koncu izbrali zgolj tri?
Ne, tega ne morem reči. Ni vsaka skladba primerna za veliki oder, kar Pesem Evrovizije seveda je. Iskali smo skladbo, ki ima še kaj več kot samo všečnost in zabavo. Pesem mi mora tudi omogočiti dober performans. Tega brez dobre vsebine ne morem pričarati. V tem smislu sem precej zahtevna. Sama sem iskala in si prizadevala za pesem, ki bo globalno zvenela, ki ne bo klišejska, ki bo nosila globalno sporočilo. Komisija v drugem krogu je to prepoznala in izbrala skladbo, ki ima te elemente!
Glede na to, da sta Ema in Evrovizija najbolj gledan dogodek leta, so pričakovanja izjemno velika, kajne?
Res je, pričakovanja so seveda velika, zato je odgovornost toliko večja. Ni lahko s takim nahrbtnikom »želja« stopiti na oder. Do danes še nihče ni napisal pesmi, ki bi bila vsem všeč. Okusi so še vedno različni in prav je tako.
Kaj pa evrovizijski nastop v Rotterdamu? Kaj bo na odru pokazala Ana Soklič?
Hja, nerada govorim o tem, kako bo. Delamo za to, da bo pesem na odru zaživela. Sama nisem edina, predstavljam tudi mnogo ljudi iz ozadja, ki se zelo trudijo, da bo »paket« dober in ne bo neopažen. Naša država je res majhna, a to ne pomeni, da na globalnem trgu ne bi lahko naredili kaj dobrega in prepoznavnega. Res pa je, da se moramo bolj potruditi. To, da zmoremo, pa smo že večkrat dokazali.