Legendarni idrijski punkerji KuZle, ki so jo v originalni postavi sestavljali Bojan Lapanja (vokal), Dare Kaurič (kitara, vokal), Dušan Moravec (bas, vokal) in Iztok Turk (bobni), letos praznujejo 40-letnico nastanka.
Častitljiv jubilej so se odločili proslaviti z vinilko, na kateri pa njihove skladbe izvajajo drugi. Njihovemu pozivu Naredte revolucijo (za) KuZle (gre) so se odzvali Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho ter Haris Pilton feat. Buni KuZla.
Po kakšnem ključu ste izbirali izvajalce?
Naša želja je bila, da komadi ujamejo duh trenutnega časa, da ne glede na to, ali so to preverjeni izvajalci ali novinci na sceni, da začutijo sporočilo komada in seveda da jim je to »gušt«.
Ste vi izbrali skladbo in izvajalca ali samo izvajalca, pa si je potem ta sam izbral skladbo?
Skladbe smo izbrali in predlagali sami, glede na stil komada, kateri izvajalec bi se našel v njem. Logično je na primer bilo, da Dubioza Kolektiv naredi komad Vahid in da Clockwork Psycho poje o dogajanju v psihiatrični bolnišnici. Končni rezultat je, da so se izvajalci našli v izbranih pesmih in jih nadgradili v svojem stilu.
Ste jim pustili povsem proste roke ali ste hoteli slišati vmesne verzije, jim dajali kakšne napotke ...?
Prva in edina »zahteva« je bila ta, naj vsako pesem naredijo povsem po svoje. Pustili smo jim popolnoma proste roke in bili zadovoljni s tem, kako so pregnetli naše komade in jim dali svoj značilni pečat. Nikakor se nismo vmešavali v njihove aranžmaje, smo pa seveda dodali svoje pripombe, če so vprašali za mnenje.
Za današnji čas lahko rečemo, da vsaj približno vemo, kaj hočemo, ne vemo pa, kako to narediti. Zato pravimo, Naredte revolucijo, ampak naredte jo po svoje!
Ploščo ste izdali na vinilki. Zakaj v tem formatu?
Tudi KuZle smo še iz vinilnih časov, zato je bila odločitev nekako samoumevna. Konec koncev je ta retrospektvina izdaja dokument časa, v katerem smo KuZle delovale, in kaj je lepšega kot prijeti v roke album, si ob poslušanju pogledati ovitek, prebrati besedila, pogledati fotke ter celo stripe, narejene po besedilih pesmi. Vsekakor pa si lahko album prenesete tudi v digitalni obliki.
Kateri komad s plošče po vašem mnenju najbolj odseva trenutni čas?
S to ploščo smo hoteli narediti tudi preizkus, kako kritična, angažirana besedila preživijo čas. Vsi izvajalci so odpeli originalna besedila, z manjšimi prilagoditvami fenomenov osemdesetih, ki se jih redko kdo spomni. Naslovi naših komadov še vedno nosijo aktualna sporočila in odsevajo takratno in obenem tudi današnjo situacijo. Plošča bi se prav lahko imenovala tudi Vse je isto, Smej se, Prazna generacija ...
… imenuje pa se Naredte revolucijo. Zakaj ste izbrali ta naslov?
Če parafraziramo Sex Pistolse: Ne vemo, kaj hočemo, ampak to hočemo zdaj. Na ta način smo Kuzle, vsaj na nekem nezavednem nivoju, tudi delovale. Za današnji čas lahko rečemo, da vsaj približno vemo, kaj hočemo, ne vemo pa, kako to narediti. Zato pravimo, Naredte revolucijo, ampak naredte jo po svoje!
Menite, da bi bilo treba izvesti revolucijo?
Revolucije ni več mogoče izvesti, vsaj ne kot popoln obrat. Vse skupaj je dirka, koliko svoboščin bo ena stran dala in koliko jih bo nasprotna odvzela. Zagovarjamo princip zmernega napredka in revolucijo v načinu dojemanja sveta. Punk je zaradi svojega pristopa in kritičnosti del te revolucije. Svoboda, enakost, bratstvo!
V preteklost se ne bi vračali, raje bi šli v prihodnost.
Kako se spominjate časov KuZl?
Tisti dve leti obstoja KuZl sta minili s svetlobno hitrostjo. Bili smo mladi ter polni idej in idealov. Živeli smo zelo hitro, kot so bili hitri naši komadi. Uživali smo v tem, kar smo počeli, ampak morda smo bili vseeno malce premladi in preveč ortodoksni za kako resnejšo kariero. Kot je bilo v navadi v tistih časih, je zaradi odhoda na obvezno služenje vojaškega roka razpadel marsikateri obetaven bend, tudi naš. Nas je pa tudi zajelo nekakšno malodušje, saj praktično ni bilo možnosti, da bi posneli ploščo, pa tudi koncertov je bilo s časom vse manj ...
Bi se vrnili nazaj, če bi bilo to mogoče?
V preteklost se ne bi vračali, raje bi šli v prihodnost. Nazaj bi se mogoče vrnili za en večer, kjer bi igrali skupaj z našimi soborci Šund, Industbag, Lublanski psi, Gnile Duše, Buldogi, Grupa 92, Šarlo akrobata, Idoli … Res je bilo veliko dobre muzike. Pa prava prijateljstva!
Vam je kaj žal, da se niste več zbrali skupaj?
Pravzaprav ne. Ko smo se vrnili s služenja vojaškega roka, je prihajala že nova generacija punka, ki pa je bila po naših takratnih merilih že vse bolj poza in »pussy«. Vsak bend ima svoj čas trajanja, medtem ko pesmi ostanejo ali pa ne. Naše, smo prepričani, da bodo. Tudi nas so prepričevali, da bi ponovno zaigrali skupaj, vendar nikakor nočemo postati karikatura samih sebe. OK, če bi ponudili veliko denarja, bi, ampak do takrat pa raje lebdimo na krilih stare slave, haha ...
Ste po duši ostali punkerji?
Punk je način življenja, pogled na svet. Ni nujno, da je samo v glasbi. Ko pogledamo sceno, lahko opazimo, da punk najdemo v zelo različnih muzikah. Kot je rekel Joe Strummer iz Clash: »Vsak, ki vsaj malo kritično razmišlja, je po duši punker. To ni poza, frizura, usnjena jakna, to je stališče!«
Verjetno bi se v »normalnih« časih ob izidu vinilke odvila promocija albuma. Razmišljate morda kaj o tem, da bi naredili virtualno (denimo, da bi vsak izvajalec odigral svojo skladbo) in na ta način ljudem popestrili to nič kaj lepo, s koronavirusom zaznamovano obdobje?
V normalnih časih bi prav gotovo sledila promocija z bendi v živo. Žal to ni izvedljivo, tako da bomo morali poiskati druge načine promocije. Prilagojena bo tem čudnim časom. Nekaj intervjujev po radiih, časopisih in spletnih mestih. Bendi bodo na svojih koncertih igrali tudi svojo priredbo našega komada in seveda kaj objavili tudi na YouTubu, FB ipd.
