Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose, Gal Oblak, Lina Akif ... To so zveneča imena, ki so se pod režisersko taktirko izjemnega Ivice Buljana združila v predstavi Vsi ptice!
Družinska saga, triler in surovo aktualna politična uganka
Vsi ptice, enega najbolj vznemirljivih svetovnih dramskih tekstov iz prejšnje sezone, je napisal Wajdi Mouawad, avtor libanonskega porekla iz Quebeca, ki živi v Franciji.
Na predlogi zgodbe o judovski družini z mednarodnimi koreninami iz globine zgodovine vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je ujet in izročen papežu kot darilo ter prisiljen konvertirati v katoliško vero. Ta drama je srečanje z absolutno idejo Drugega. Potem ko je preizpraševal svojo in odgovornost svojih sodržavljanov v zgodbah, ki jih prikazuje libanonska vojna, poskuša Mouawad tokrat v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami oditi še dlje od rdeče črte, ki jo vsakič znova prehaja.
Remake Romea in Julije
To je družinska saga, triler in surovo aktualna politična uganka, ki se začne v knjižnici velike univerze v New Yorku, v kateri mlad raziskovalec genetike spozna doktorandko zgodovine. V naslednjem prizoru se sliši zvok strašnih udarcev; smo sredi terorističnega napada v Jeruzalemu, knjižnični stol se je spremenil v bolniško posteljo. Kaj sta mladi Eitan in Wahida iskala v Izraelu? Na mejni nadzorni točki Wahida potrpežljivo pojasnjuje, da Hassan Ibn Muhammad al-Wazzân, s katerim se ukvarja kot zgodovinarka, ni terorist, temveč protagonist njene doktorske teze: arabski diplomat, ki je umrl pred petsto leti. Ranjeni Eitan je prišel v Izrael iskat svojo izgubljeno babico. Del družine se je odselil v Berlin, a teroristični napad jih je za kratek čas spet vrnil v Jeruzalem, kjer bodo vsi odkrili strašno in obenem streznitveno resnico o svojem poreklu.
Za kostume je poskrbel svetovno priznani kostumograf Alan Hranitelj.
To je tudi ljubezenska zgodba, ki se ne boji močnih emocij, remake Romea in Julije v času, ki sovraži razkošne zgodbe in prisega na minimalizem.
Vprašanja, ki ju želimo postaviti sebi in publiki, so: ali je podedovanost definirana z gensko zasnovo, ali so spomini in pozaba enakovredni, ali se odkrivajo in prenašajo družinske skrivnosti od enega potomca na drugega ali pa se jih lahko osvobodimo? Koliko generacij mora prevzeti krivdo za Auschwitz? Ali lahko kot ljudje in narodi živimo v bratstvu, kot ga poznajo rodovi ptic?
