Svet se utaplja v odsluženih elektronskih napravah. Lani smo tako na svetovni ravni zavrgli skoraj 54 milijonov ton elektronskih odpadkov, kar bi napolnilo 350 ladij za križarjenje velikosti slovite Queen Mary 2. Problematika odvrženih monitorjev, prenosnih telefonov, televizorjev, hladilnikov in drugih elektronskih naprav je nadvse pereča.
Kot so zapisali avtorji poročila ZN z naslovom Global E-waste Monitor 2020, količina odpadnih elektronskih naprav iz leta v leto narašča. Lani se je tako nabralo za 53,6 milijona ton elektronskih odpadkov, kar na petletni ravni pomeni rekordno 21-odstotno rast, napoved rasti za naslednje petletno obdobje pa je enaka. Leta 2030 naj bi tako svet ustvaril že 74 milijonov ton tovrstnih odpadkov.
Odpadna elektronika ne spada v zabojnike za preostanek odpadkov ali med kosovne odpadke. Prevzeti jo morajo trgovci, pri katerih kupite novo elektronsko napravo, lahko pa jo sami odpeljete v zbirne centre za odpadke.
Glavni razlog za takšen trend so tehnične novosti. Na trg tako prihajajo vedno nove naprave, ki olajšajo delo v službi, doma, na vrtu, pri rekreaciji, celo inteligentna oblačila, ki merijo utrip srca, ali pa novotarije, ki so namenjene zgolj igri in zabavi. Drugi razlog je vse večja ponudba na trgu, ki pomeni tudi večjo globalno dostopnost. Tretji razlog pa je razmeroma hitra pokvarljivost teh izdelkov, popravila pa se ob vseh novostih na trgu pogosto ne izplačajo.
Lani je povprečen Evropejec ustvaril 16,2 kilograma elektronskih odpadkov. A težava ni le količina odpadkov, ampak tudi ravnanje z njimi. Strokovnjaki ZN ocenjujejo, da se na svetovni ravni reciklira le 17,4 odstotka odpadkov. Evropa se z 42,5 odstotka sicer odreže bolje, a večina odvrženih naprav tudi tukaj konča na smetišču. V Aziji, ki je na drugem mestu, reciklirajo 11,7 odstotka odpadkov, v Afriki pa le 0,9 odstotka.
Tovrstni odpadki predstavljajo tudi neposredno nevarnost za ljudi in okolje. Eden od elementov, ki na ta način zahaja v okolje, je še vedno živo srebro. Obenem pa v napravah ostanejo tudi še kako iskane snovi, kot so zlato, srebro, baker in platina. Materialna vrednost odvrženega blaga v letu 2019 je ocenjena na 57 milijard ameriških dolarjev.
Električna in elektronska oprema vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro in klorofluoroogljiki (CFC plini)
Tudi na področju elektronskih odpadkov prihaja do zlorab. Uradno je izvoz tovrstnega blaga prepovedan, žal pa velike količine odpadkov še vedno končajo v Afriki, tudi pod pretvezo recikliranja. Eno tovrstnih odlagališč je denimo v Gani, blizu prestolnice Akra, kjer se sicer predstavljajo kot center za recikliranje, v resnici pa gre za enega največjih odpadov na svetu, kjer tisoče Gancev ročno razstavlja stare naprave in iz njih za preprodajo odstrani dragocene materiale.
Tveganje za človeško zdravje in okolje je pri tovrstnem početju veliko. Razstavljavci nimajo ne primernega znanja, ne orodja, ne zaščite. Svet tako po oceni strokovnjakov potrebuje nov pogled na vse te nastale odpadke, podobno kot se je to zgodilo s plastiko. Eden prvih korakov bi bile lahko davčne olajšave pri nakupu novih naprav, če bi kupec s seboj prinesel staro, saj bi tako najprej ustvarili vsaj boljši nadzor nad tovrstnimi odpadki.
