Zgovorna voditeljica Tanja Postružnik, ki že nekaj let vsako pomlad vodi priljubljen šov Ljubezen po domače, se te dni zadržuje doma. Vendar pa utrinke iz Tanjinega življenja ne boste našli na družbenih omrežjih, kjer zdaj sicer srečujemo znane obraze.
»Družbena omrežja me niso nikoli potegnila, zato sem miru in tišine navajena. Vajena sem svojega malega sveta, veselje do dela z ljudmi, veselje do televizije in zgodb, ki zadevajo vse nas, pa mi je dano s službene plati,« je povedala svetlolaska. Glede nove, četrte sezone šova Ljubezen po domače pa: »Tako kot se gotovo številni gledalci veselijo Ljubezni po domače se tudi jaz veselim četrte sezone. Kdaj, to je v rokah programskega vodstva Pop TV, saj se v teh izrednih razmerah prilagaja in spreminja tudi programska shema. Ljubezen je vse, kar šteje. Vse dobro vsem in ostanimo zdravi.«
ČE JE VSAKA STVAR ZA NEKAJ DOBRA ...
Tanja je med pogovorom povedala, da je trenutno na domači sončni terasi, kjer opazuje svoje rastline. Kaj počne med karanteno? »Dneve preživljamo kot večina družin, ki ima šoloobvezne otroke. Zjutraj in dopoldne delo za šolo, joga, kosilo, tudi peka kruha in odkrivanje novih receptov ter priprava 'dolgotrajnih' receptov zanimivih jedi, popoldne družabne igre, malo sonca, malo zraka, malo športa, branje, pisanje, lutkovne predstave, risanje, slikanje, urejanje zelenja. Veliko pogovarjanja, veliko tišine. Mir. Ni običajnega delovnega vrveža, službenih telefonov, ni nič od tega, kar je bilo prej, in je vse, kar smo si tolikokrat, ko smo se med dnevnimi obveznostmi skoraj raztrgali, želeli.«
In filozofsko je razmišljala naprej: »Pa vendar obstaja svet v svetu, naš mali in resnični, svet doma, kjer ostajamo skupaj, kjer se iz jutra v jutro še vedno prebujamo, še vedno upamo, smo radovedni in nagajivi, smo včasih melanholični, a takoj zatem, k sreči se doma razlega otroški smeh, pozabimo na vse, navijemo glasbo in plešemo. In to je privilegij, saj dom ni samoumeven, socialna varnost tudi ne, odnosi v ožji družini, partnerski odnos, vzgoja, šolanje – vse to postajajo teme, ki so postavljene v teh časih v ospredje. Naš resnični jaz, če ga že prej nismo uzrli, prihaja na prvi tir. Vsi filozofi se strinjajo, da smo to kot družba in posamezniki potrebovali. In gotovo, če je vsaka stvar za nekaj dobra, je dobra ne nazadnje tudi ta.«
