Eva, na koncu je bil raviol tisti, zaradi katerega ste odšli domov. Vam je žal, da niste ubrali drugačne strategije?
Žal mi je, da sem morala zaradi tako majhne napake domov, saj mislim, da lahko še veliko pokažem. V vsaki zgodbi je lahko tudi nekaj dobrega, in jaz sem skozi to napako videla, da moram bolj poslušati samo sebe. Zdaj vem, da moram bolj zaupati svoji intuiciji. Dobila sem tudi navdih, da se še več naučim o kuhanju.
Delno je bil za vaš odhod kriv tudi »balkon«. Ste bili takrat jezni na balkonarje?
Ne. Takrat sem doživela ogromno različnih čustev – žalost, veselje, hvaležnost, ampak jeza na balkonarje ni bila ena od njih. Sama sem bila kriva, da nisem poslušala sebe, ampak njih. To je bila moja odločitev.
Kako danes vidite situacijo?
Mislim, da bi morala manj hiteti in pogledati, kaj kuhajo ostali. Lotiti bi se morala bolj taktično – ustaviti in pogledati, katere jedi ni delal nihče. Zdi se mi, da na začetku ni nihče delal raviola, in če bi se ga lotila takoj, sem prepričana, da bi ga naredila. Sposobna sem ga narediti v nekaj minutah, tako pa bi imela 20 minut.
Sotekmovalec Žan je sam dvignil roko, da vam je svetoval. Sta se pogovorila? Se vam je opravičil?
Žanu je bilo zelo hudo. Pogovorila sva se in opravičil se mi je. Ko pa sem v kuhinji MasterChef spakirala svoje stvari, sva tik pred odhodom skupaj naredila še en raviol in dodala nadev. Bil je fantastičen.
Ko ste bili del rdeče ekipe, ste drugi ekipi malce posmehljivo peli »Tri prste tekile, limona in sol, nihče od nas ne gre še domov« ... Vas je zdaj kaj sram? Morda žal?
Med ekipnim testom smo res peli, a peli smo od veselja. Prvih 20 minut nismo imeli pojma, kaj pečemo. Ko se je Jerneji posvetilo, smo bili tako veseli. Ni šlo za to, da se norčujemo iz druge ekipe, bila je pesem veselja.
Ste bili res tako prepričani v zmago ekipe? Ni imel nihče nobenega pomisleka?
Bili so tudi dvomi, a mislim, da se je bolje prepustiti kuhanju in uživati. Veliko bolje, kot da bi bili vsi živčni. V glavi imaš deset situacij, zato je najbolje, da se prepustiš in kuhaš.
Kako bi opisali izkušnjo MasterChef? Kaj je bilo najlepše in kaj najtežje?
Enkratna izkušnja. Najboljši del je bila cela ekipa, tekmovalci in njihova zagnanost. Res smo imeli lepo družinsko vzdušje, vsi smo bili zagreti. To mi ogromno pomeni in s tem sem dobila tudi voljo za naprej. Najtežje pa je bilo jutranje vstajanje za snemanje. Ob peti uri smo vstajali in snemali.
Kakšni so plani za naprej? Boste še kuhali?
Meni je dal MasterChef enkraten zagon za naprej. Želim se čim več naučiti o kuhanju, dobiti več znanja in s tem samozavesti. Komaj čakam, da bomo tudi s sotekmovalci skupaj ustvarjali, saj se res dobro razumemo. Upam, da bom lahko v prihodnosti povezala svojo ljubezen do kuhanja, fotografije in potovanja.
Seveda ne moremo mimo aktualne teme ... Ste doma? Kako preživljate čas v karanteni?
Veliko ustvarjam. Danes sem pekla makrone, naredila sem makarone, delam droži za peko kruha. Pišem pa tudi diplomsko nalogo.
