Ta otok sonca in kulinarike na jugu Italije sva s partnerjem obiskala na začetku letošnjega novembra. Odločitev je padla zelo na hitro, v veliki meri predvsem zaradi dobre povezave z letališčem v Trstu, od koder vas do Catanije loči le dobra ura in pol sedenja na letalu. Pričakovanja so bila pravzaprav kar velika, predvsem zato, ker vsi, ki so obiskali Sicilijo, o njej govorijo le v presežnikih.
Vedela sva, da otok ni majhen, saj se po velikosti zlahka primerja s Slovenijo, kar pomeni, da lahko pričakuješ kar dinamično potovanje, če mu nameniš teden dni. Še posebej, če si ena izmed tistih nemirnih duš, ki želi videti, kar se le da. Glede na to, da sva bila časovno precej omejena, je to potovanje zahtevalo malce več predpriprav. Pred potovanjem sem prebrala kar nekaj člankov, povprašala prijatelje in dobila precej namigov tudi prek družbenih omrežij. Vse skupaj sem si označila v Googlovem zemljevidu, ki mi je nato pokazal sliko najzanimivejših lokacij, vrednih obiska. In ravno te točke na zemljevidu so bile najin smerokaz za odkrivanje Sicilije, kjer sva nato raziskovala in se premikala po občutku.
Veliko turistov in ... smeti
Seveda ob takšnem idealiziranem načrtu raziskovanja ne gre brez avtomobila in ravno zgodba z najemom avtomobila na Siciliji je svojevrstna izkušnja, ki ti vsekakor popestri in precej začini potovanje že na začetku. Vsem, ki se odločate za obisk Sicilije, sem zato na koncu pripravila nekaj konkretnih namigov, ki jih je treba upoštevati, da se boste lahko izognili tovrstnim nevšečnostim. Če bi imela pred sabo kviz, v katerem bi me spraševali, kaj mi je na potovanju bolj všeč, pot ali cilj, bi v primeru Sicilije brez pomisleka odgovorila, da je to pot. Zastavljene točke na zemljevidu so bile najine točke obiska, zanimive lokacije, ki jih je vredno obiskati, pogledati, uživati, fotografirati ... In ravno te točke so bile na radarju vseh turistov, ki so bili v tem času na Siciliji. To v praksi seveda pomeni, da ljudje še vedno v trumah obiskujejo ta otok, čeprav je glavne turistične sezone konec. Ko gledam nazaj, moram priznati, da nadvse obžalujem, da se na poti med Catanijo in Agrigentom, ko sva se vozila po prostrani pokrajini osrednje Sicilije, nisva ustavila, splezala na enega izmed gričev in uživala v okolici, ki vsekakor ni bila dolgočasna, kot je bilo brati v vseh opisih otoka. Poleg vsega pa sva na jugu Sicilije naletela na nekaj, kar je bilo še bolj odbijajoče od vseh obleganih turističnih zanimivosti – kupi smeti. Južni del Sicilije je dobesedno prekrit s smetmi. Plaže, ceste, ulice v mestih ... smeti so povsod. Dolga bo pot, da bodo popravili, kar je storjeno. Tega nimajo v genih, otroci brez pomisleka in slabe vesti embalažo po uporabi odvržejo na tla, tri metre stran od koša za smeti.
Čudoviti San Vito Lo Capo in Zingaro
Situacija s smetmi se je s premikom proti severnemu delu postopoma izboljševala. Plaže so bile bolj čiste, mesta prijaznejša tudi na pogled, tako da je bilo lažje uživati in občudovati okolico. Vsekakor priporočam obisk mesteca San Vito Lo Capo na skrajnem severovzhodu Sicilije, ki me je navdušil z mogočnimi gorami, ki se dvigujejo nad čarobnimi plažami. Tu pa je tudi naravni rezervat Zingaro, za katerega si le vzemite pol dneva in ga prehodite, uživajte ob čudovitih razgledih, lepih plažah in simpatično postavljenih muzejih ob poti, ki vas bodo spotoma popeljali v zgodovino ribolova in pridelavo olivnega olja.
Pomemben del vsake poti je seveda tudi hrana. Med potovanjem po Siciliji je treba upoštevati, da ste v Italiji, kar pomeni, da vam bodo s kosilom postregli do druge ure, nato pa ste prepuščeni na milost in nemilost »junk fooda« (ki je, mimogrede, na Siciliji slasten). Siesta traja do sedme ali osme ure zvečer, ko restavracije znova odprejo svoja vrata. Lačni Slovenci s svojim ritmom prehranjevanja seveda ob sedmih ne moremo izbirati restavracije po principu »tam, kjer jih največ sedi, je zagotovo dobro«, po navadi sva bila midva tista, ki sva sedela tam in s svojo prisotnostjo odprla boj na prazne mize. Izbirala sva jih po naključju – malo po priporočilu lokalcev (ki vedno priporočijo prijatelja), malo na podlagi ocen na različnih aplikacijah in malo po občutku. Najina ugotovitev? Bolj ko so bili stoli plastični in pogrinjki ceneni, boljša je bila hrana. Ampak to sva spoznala na koncu potovanja. Cene so sicer primerljive s slovenskimi in tako kot povsod odvisne od priljubljenosti lokacije. V prestižni restavraciji na gradu v mestu sredi ničesar boste morali recimo za pašto odšteti bistveno manj kot sredi znamenite Taormine.
Največja atrakcija Etna
Kot največjo atrakcijo na otoku pa bi vsekakor izpostavila Etno – delujoči vulkan, ki se ponaša s 3350 metri nad morjem in je zadnjič izbruhnila letos julija, ob najinem obisku pa je bilo mogoče ves čas spremljati dim, ki se je valil iz kraterja. Etno je mogoče obiskati na več načinov. Do kraterja je priporočljivo iti v spremstvu vodiča, saj je teren res neprehoden, vreme pa zelo muhasto, kar pomeni, da se lahko v trenutku znajdete sredi oblaka ali snežnega meteža z zelo neprijetnim materialom pod nogami in brez občutka za smer neba. Midva sva si seveda želela videti vulkan pobližje, hkrati pa se izogniti oderuškim cenam parkirišča, gondole in vodiča. Rešitev sva našla v severnem pristopu na Etno, prek platoja Piano Provenzana (1800 m), kjer je pozimi smučišče. Hitro sva izkusila, da hoja po vulkanu vsekakor ne bo preprosta. Po smučišču sva se povzpela do nadmorske višine 2400 m, kjer sva ob močnem vetru in prahu v zraku sklenila, da sva videla dovolj, in se spustila nazaj proti platoju ter uživala ob pogledu na to prekrasno pokrajina, ki so jo krasila rumena bukova drevesa, pod katerimi je rumena preproga na črni prsti kar klicala po pikniku na vulkanu.
Sicilija je vsekakor vredna obiska. Če ne zaradi drugega zaradi hrane, ta vas ne bo pustila na cedilu. Mesta so mesta, ko vidiš dva, tri, se slika počasi začne ponavljati in enako bi lahko rekla za plaže. Tako kot vsako potovanje je tudi to tiste vrste, ki potrebuje vas, da spišete svojo zgodbo, najdete svojega zmagovalca med restavracijami in svojo sanjsko plažo, o kateri boste sanjali ob mrzlih turobnih zimskih dneh.
Namigi za lažje preživetje na Siciliji
-Rent a car po sicilijansko: nočni let iz Trsta v Catanijo vam zna malce prekrižati načrte z najemom avtomobila na letališču. V najinem primeru ni delala nobena kreditna kartica, ki jo moraš priložiti za depozit. Plačilo depozita ni bilo možno na noben drug način (debetna kartica, gotovina), tako da sva sredi noči ostala brez prevoznega sredstva. Da bi se temu izognili, priporočam rent a car hišo, ki omogoča plačilo depozita tudi v drugih oblikah. Predvsem pa, najceneje je bilo avtomobil najeti in plačati prek agencije oz. spletnega portala z več ponudniki. Prek portala sva plačala celotno zavarovanje, ki ti ga seveda pozneje želijo na vsak način prodati tudi ob prevzemu avtomobila. Da bi se izognili neprijetnim očitkom ob predaji avtomobila, avtomobil obvezno preglejte, poslikajte iz vseh možnih kotov in označite, kje je že poškodovan, preden se odpeljete na svojo pustolovščino.
-Prenočišča sva si iskala sproti, ker nisva imela občutka, koliko časa bova potrebovala in kje se bova na koncu res ustavila. Zaradi kratkega dneva sva si prenočišča poiskala kar v mestih, da sva imela zvečer večjo izbiro restavracij. Cene nočitve v apartmaju za dve osebi so se gibale med 35 in 60 EUR na noč.
-Cannoli – gre za slastno sladico, ki jo vsekakor morate poskusiti, večkrat. Bi pa opozorila na malenkost, ki jo je vredno upoštevati. Cannoli mora biti narejen pred vami. Če vam poskusijo prodati že prej pripravljenega, vaša izkušnja s hrustljavim biskvitom in sladko rikoto ne bo tako prvovrstna, kot bi lahko bila. Škoda bi bilo.
