Iz severnejših predelov sončne strani Alp prihaja naslednja zgodba, ki se je pred kratkim zgodila na slovenjgraškem okrožnem sodišču.
Pod obtožbo zaradi preprodaje mamil, za kar je zagrožena kazen od enega do 10 let zapora, se je znašel 35-letni domačin, ki je kot sopotnik v avtu, ko je združbo ustavila patrulja, imel pri sebi plastično vrečko s 471,36 grama marihuane, v škatli za cigarete že zvit džojnt z 1,01 grama trave, na domačem naslovu pa so mu policisti zaplenili še dva LSD-pivnika. Obtoženi je na sodišču priznal posest droge, ki mu je bila zaplenjena, a je vztrajal in prepričal sodnike, da je opojne zeli, ki jih je kupil od nekega študenta v Ljubljani, in tripe imel za lastno uporabo.
Med vikendi in prazniki pokadil do 10 gramov dnevno
V zagovoru je 35-letnik pojasnil, da je travo začel intenzivneje uživati po tem, ko se je rešil težav z alkoholom. Zaradi pitja je imel pogosto moralnega mačka, izgube spomina, pestiti so ga začele zdravstvene težave, dobil je razjede na želodcu in raztrganine na dvanajsterniku. Marihuana na drugi strani ga je pomirjala, ni bilo več moralnih mačkov, spomin se je vrnil, zato se je odločil, da bo prenehal piti. Poudaril je, da pokadi »nekoliko večje doze« marihuane, a kljub temu funkcionira normalno, ob tem se mu je zmanjšala potreba po tobaku, več trave kadi pa tudi zaradi same narave dela, ki ga opravlja. Že od leta 2011 namreč dela kot delovodja na gradbišču, kjer ne redko prihaja do trenj, ko so ljudje skupaj na delovnem mestu in potem še v stanovanju. Med delovnim tednom je pokadil tudi do pet gramov trave na dan, med vikendi in prazniki pa tudi do 10 gramov dnevno.
O izdelavi hašiševega olja, filozofiji tripa ...
Travo je sicer začel kaditi že v gimnaziji, a v manjših količinah, ko pa je začel delati v Nemčiji, je bilo denarja več in si je lahko večje količine brez problema privoščil. Ob tem je poudaril tudi cenovni vidik; na trgu gram stane približno 10 evrov, ob nakupu pol kilograma naenkrat pa je plačal le tri evre za gram. Podrobneje je tudi pojasnil, da je iz zaplenjenega paketa nameraval pridelati hašiševo olje. Pričakoval je, da bo iz slabega pol kilograma pridobil od 60 do 70 mililitrov hašiševega olja, kar bi mu zadostovalo za približno pol leta do devet mesecev lastne uporabe. Glede zaseženih LSD-pivnikov pa je povedal, da se je lahko bolje zbral, možgani so mu delali z večjo kapaciteto, »stvari so se drugače povezovale«. Ob tem je poudaril, da tripa ne bi dal nikomur, nikakor pa ga tudi ne bi prodajal, saj je to droga, do katere morajo ljudje »sami priti, miselno«. LSD po njegovih besedah ni primeren za vse, uporabnik mora razumeti namen uživanja, »njeno filozofijo«.
Izvedenka: Številke visoke, a ne nemogoče
Po »kritični presoji zagovora v povezavi z izvedenimi dokazi« je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja utemeljen dvom o tem, da je obtožencu storitev očitanega mu kaznivega dejanja dokazana, zato ga je oprostilo. Tudi na podlagi mnenja sodne izvedenke s področja forenzično-kriminalistično tehničnih preiskav, ki je ugotovila, da so številke glede trave res visoke, vendar niso neverjetne, tožilstvo pa je očitek preprodaje gradilo samo na veliki količini zaplenjenih zeli. Glede pivnikov sodišče ugotavlja, da tožilstvo prav tako ni ponudilo dokaza, ki bi potrjeval očitek iz obtožnice, pri čemer je obtoženi »v zagovoru prepričljivo opisal svoje videnje uživanja te vrste prepovedane droge in prepričljivo pojasnil, da to ni droga 'za vse' in je tudi nikakor nikomur ne bi dal niti poskusiti«.
Poraženo tožilstvo brez pritožbe višjim sodnikom
Obtoženemu so v prid šle tudi izpovedi zaslišanih prič: prijateljev, znancev, policistov in njegove mame. Slednja sama sicer ni znala oceniti, koliko trave je sin pokadil dnevno, domneva pa, da »kar velike« količine, saj so se mu učinki poznali na očeh in obnašanju. Poudarila je, da se je njun odnos spremenil na bolje, ko je alkohol zamenjal s travo, vendar si sprva ni znala pojasniti, zakaj. Preiskovalci pa tudi v telefonu 35-letnika niso našli sumljivih stikov, ki bi nakazovali, da je imel droge namen preprodajati. Obramba se na oprostilno sodbo kajpak ni pritožila, pritožilo pa se ni niti tožilstvo, tako da se je zadeva hitro in brez zapletov pravnomočno zapečatila, stroške kazenskega postopka pa smo plačali davkoplačevalci.
