Ste opazili, da je na plaži in na morskem dnu vse več odpadkov? Predvsem plastičnih, za katere dobro vemo, da se še zelo dolgo ne bodo uničili ... Ste kdaj pomislili na to, koliko majhnih mušic se je pred dvema, tremi desetletji nabralo na sprednjem steklu avtomobila med vožnjo do morja, kako čisto pa je steklo zdaj, tudi če se vozimo veliko dlje?
Ste tudi vi zmedeni, ker ne veste, kako bi se oblekli, saj temperature očitno nimajo več veliko skupnega z letnimi časi? Niso vse to dokazi, da ljudje planetu, svojemu edinemu zatočišču za zdaj, delamo neznansko škodo? Je sploh čudno, da je švedsko deklico vse, kar se dogaja okoli nje, začelo tako motiti, da je imela nekega dne vsega dovolj?
Greti je bilo dovolj politikov, ki pravijo, da jim je skrb za okolje na prvem mestu, ne naredijo pa ničesar v tej smeri. Dovolj svetovnih voditeljev, ki zanemarjajo podnebne spremembe oziroma se pretvarjajo, da so obvladljive. Tudi gospodarstvenikov, ki se ne ozirajo na potrebe po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ji je bilo dovolj, kakor vseh, ki jim ni mar za prihodnost našega planeta. Zato se je 18. 8. 2018 usedla pred švedski parlament in začela s podnebno stavko. 15-letnica je sprva tam le sedela, s plakati, ki jih je izdelala sama, ter tiho opozarjala na nedejavnost in neodzivnost politike. Sprva je nameravala tam sedeti tri tedne, do švedskih parlamentarnih volitev, pozneje pa se je odločila stavko podaljšati in jo izvajati vse nadaljnje petke. Podobe njenega tihega protesta so hitro končale na spletu in vsak dan se ji je tam in drugje po svetu pridružilo čedalje več ljudi, ki so s sedenjem pred parlamentom in občinskimi stavbami tiho izražali svoje nezadovoljstvo. Ljudi, ki jim je mar. Ljudi, ki jih je njeno dejanje združilo v skupnem boju za prihodnost našega planeta.
Greta Thunberg je tako z zahtevo za ukrepanje »tukaj in zdaj«, ki jo je naslovila na svetovne voditelje, s šolsko stavko vsak petek in s svojimi govori pred različnimi zakonodajnimi telesi v rekordno kratkem času postala prvoborka za spremembe ter ikona podnebnega gibanja, ki ji je sledilo tisoče in tisoče mladih po vsem svetu.
Knjiga Naša hiša je v plamenih je njena zgodba. Govori o tem, kako je tiha, mirna in socialno zadržana švedska deklica z diagnozo Aspergerjevega sindroma nenadoma postala govornica pred Generalno skupščino Združenih narodov in nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. Je zgodba o mladem dekletu, ki se je vprašalo, zakaj nihče ni storil ničesar glede podnebne krize. Je zgodba o življenju v družini, v kateri imata obe s sestro resni zdravstveni diagnozi (Aspergerjev sindrom in ADHD), ki sta vplivali na vse – od vsakodnevne družinske dinamike do ključnih življenjskih odločitev.
Knjiga je sestavljena iz Gretine zgodbe, ki jo vidimo skozi oči njene matere, znane švedske operne pevke Malene Ernman, in izbora Gretinih govorov, ki jih je imela ob različnih priložnostih (pred Generalno skupščino ZN, pred ameriškim kongresom, na ekonomskem forumu v Davosu …).
Morda bo knjiga zanimala tudi vse tiste, ki Greto obtožujejo, da je zgolj orodje svojih staršev, in različnih interesnih skupin. Slavoj Žižek, ki je njen velik oboževalec, sicer pravi, da če je tako, je to še dobro, saj je dejstvo, da se v vsakem primeru bori za boljši planet. Dejstvo pa je tudi, da je za seboj potegnila velike množice, kar je vsekakor dobrodošlo, glede na to, da se čas za ukrepanje izteka.
