Pri delu z ljudmi moramo biti strokovni, nikakor pa ne neosebni. V izobraževalnem procesu se hkrati odvija tudi proces vzgajanja. Avtoriteta in osebna odgovornost sta ključ do vzpostavitve dobrega odnosa z učenci.
Na primer, ne moremo pričakovati, da bodo učenci pošteni, če sami nismo. Z vzpostavitvijo transfernega odnosa je moč skrbeti za celostni razvoj otroka. K temu delavce na področju vzgoje in izobraževanja poleg strokovne usposobljenosti in osebne integritete veže tudi zakonodaja, pravilniki ipd. V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju lahko preberemo, da javne šole, pa tudi šole posebne pedagogike (npr. Montessori) dajejo velik pomen celostnemu razvoju otroka.
Zdi pa se, da v šolskem sistemu v zadnjih letih bolj štejejo učni dosežki kot pa razvijanje odgovornosti do svojih dejanj in do skupnosti okoli nas.
V večgeneracijskem centru Skupna točka se trudimo, da naše šoloobvezne otroke in mladostnike učimo razvijanja odgovornosti do šolskega dela, do svojih dejanj in do okolice. Organiziramo delavnice za ločevanje odpadkov, reševanje konfliktov, sprejemanje odgovornosti do svojih dejanj, učno pomoč ipd.
V treh šolskih letih je učno pomoč v okviru projekta Večgeneracijski center Skupna točka obiskalo okoli 90 otrok, skupaj z ostalimi delavnicami pa okoli 200 otrok in mladostnikov. Najbolj odmevna in obiskana dejavnost je bila prav gotovo učna pomoč. Otrokom so pomagali prostovoljci: študentje različnih študijskih smeri (tudi v okviru študijske prakse), srednješolci in zaposleni. Učenci so največ pomoči potrebovali pri razvijanju samostojnega učenja in dela. Učenci so napredovali pri samostojnem opravljanju šolskega dela in reševanju dodatnih domačih nalog. Nekateri so si s pomočjo prostovoljca pripravili osebni učni načrt ter pričeli uporabljati nove metode za boljše in lažje učenje.
Šoloobvezni otroci in mladostniki Skupno točko obiskujejo prostovoljno. Tudi sodelovanje pri učnih urah, dodatnih nalogah za utrjevanje učne snovi ipd. je prostovoljno. Če je bilo potrebno, smo organizirali skupinske sestanke (šoloobvezni otrok ali mladostnik, starši, šola, okoliška društva). Na ta način je bil otrok vedno vključen v dogajanje in reševanje šolskih problemov. Vpetost šoloobveznega otroka ali mladostnika se je izkazala za smiselno in uspešno. Pri pristopih za spodbujanje razvoja odgovornosti pri šoloobveznih otrocih in mladostnikih je še veliko prostora. To bi moralo biti vodilo tudi v prihodnosti. Deloma bi lahko razvoj v to smer vplival tudi na boljše odnose »starši - učenec - šola«, hkrati pa bi učence spodbujali h kritičnemu mišljenju in prevzemanju odgovornosti za svoje znanje, morebiten napredek in ocene.
Če si bomo v prihodnosti želeli spremembe, bomo morali svoja razmišljanja in dobre ideje sčasoma tudi uresničiti. Dopustimo otrokom in mladim možnost, da se bodo razvijali v odgovorne osebe, ki bodo v prihodnosti ustvarjale odgovorno družbo.
Estera Popovič
Viri in literatura:
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju. (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno s: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf. (30. 5. 2019).
