Njun oče Leopold je za bratca in sestrico organiziral veliko skupnih nastopov. Ponosen je bil na njuno neverjetno nadarjenost. Tako sta Maria in Wolfgang skupaj osvajala velika glasbena mesta, kot sta Pariz in Dunaj. A med njima je obstajala razlika: Nannerl je bila deklica in oče se je moral odločiti, komu bo namenil potrebna sredstva za organizacijo evropskih turnej, saj denarja za oba ni bilo dovolj. Oče se je tako odločil, da bo žrtvoval nadarjenost mladega dekleta in podprl navihanega Wolfganga.
Ko je dopolnila 18 let, je morala Maria nehati igrati in se začeti učiti šivanja, kuhanja in drugih opravil, ki so bila nujno potrebna, da bi našla primernega moža. Njena usoda je bila zapečatena – najprej poroka z bogatim baronom, potem postati dobra žena in mati. To je Nannerl tudi storila, se poročila zbaronom Johannom Baptistom von Berchtoldom in se odrekla velikim glasbenim turnejam. Bila pa je odlična pianistka in učiteljica klavirja. Tudi brat jo je zelo cenil in jo vključeval v svoja ustvarjanja. Pozneje sta se žal sprla – kot pri običajnih družinah je tudi tukaj prišlo do spora zaradi nasledstva in dedovanja.
Zakaj pa se po več kot 200 letih spet govori in piše o Marii?
Zgodba o Marii je po vseh teh letih zaživela v monodrami Sylvie Milo. Avtorica je prek pisem in raznih dokumentov družine Mozart obudila Nannerl in na odru prikazala, kaj bi lahko deklica postala. Milova med drugim citira očeta Leopolda, ki je o svoji punčki zapisal: »Pri 12 letih je moja deklica ena najboljših evropskih pianistk!« Tudi brat Wolfgang je bil navdušen nad sestro: »Presenečen sem, nisem vedel, da znaš tako graciozno skladati. Prosim te, ne prenehaj, večkrat to počni.«
Na žalost se je za Mario izšlo drugače in ostala je v senci svojega brata – vse dokler ni prišla spet na oder, čeprav dve stoletji pozneje, ko je zaživela na odru monodrame The other Mozart.
