Medtem ko so danes pri nas aktualne tako imenovane »ženske kvote«, je bilo še ne tako davno nazaj v ospredju vprašanje, kdaj in ali sploh ženskam zaupati volilno pravico.
Prve zahteve po ženski volilni pravici so bile sicer podane že konec 18. stoletja, v 19. stoletju pa so prerastle v pravo mednarodno gibanje. Prva država, ki je ugodila tem zahtevam, je bila leta 1893 Nova Zelandija, Evropa je zahteve žensk uslišala veliko pozneje, večinoma šele globoko v 20. stoletju, Amerika pa leta 1920.
Ob stoti obletnici volilne pravice Američank National Geographic začenja celoletni projekt o tem, kako večji vpliv žensk spreminja svet. To se med drugim dogaja s pomočjo gibanja #MeToo in gibanj za ženske pravice do enakega plačila. V dokumentarnih oddajah Women of Impact – prva bo na sporedu že konec oktobra – bodo prikazani številni intervjuji in portreti uspešnih žensk: od znanstvenic, aktivistk, pisateljic, novinark, zdravnic, raziskovalk, odvetnic, političark do vojnih dopisnic. To so izjemne ženske, junakinje, ki so gradile šole, reševale življenja, omogočale, da so se končale vojne, omogočale dekletom večji vpliv in spreminjale družbene norme. Prepričani smo, da vas bodo navdihnile. Ena izmed njih je dr. Rae Wynn-Grant, ekologinja naravovarstvenica, velika poznavalka velikih zveri, ki ima strokovno znanje o uporabi statističnega modeliranja za raziskovanje, kako lahko antropogeni dejavniki vplivajo na prostorske vzorce vedenja zveri in na ekologijo. Zdaj preučuje ekološke in družbene dejavnike konflikta med ljudmi in grizliji ter vpliv človeškega delovanja na povezanost primernega življenjskega prostora.
Vas je presenetilo, da ste se znašli v tako ugledni družbi vplivnih žensk z vsega sveta?
Bila sem zelo presenečena in hkrati počaščena. Biti v družbi tako uglednih, močnih in vplivnih žensk je zame posebna čast, privilegij. Ženska potiska človeštvo naprej. Priča smo zgodovinskim trenutkom, v katerih imajo ženske vse bolj izjemno vlogo. Anonimne ali slavne, ne glede na to, ali se pojavljajo v medijih ali ne, prispevek ženske v družbi, ki ga daje s svojo rahločutnostjo in sedmim čutom, je nepogrešljiv. Skozi zgodovino smo srečevali ženske, ki so bile močne, dinamične in podjetne, nekatere so pustile neizbrisno sled v zgodovini. National Geographic predstavlja ikone in pobudnice, ki uporabljajo svoj glas za spreminjanje moči in ustvarjanje zgodovine. Sama sem sicer dobro poznana le v ožjem znanstvenem krogu na svojem področju, kljub temu pa moje delo, vsaj v Ameriki, ni ostalo neopaženo, na kar sem zelo ponosna.
Vplivne ženske spreminjajo svet. Se vam zdi, da imate to moč?
Ja, imam to moč. Videla sem, da veliko močnih žensk izgublja priložnost zgolj zato, ker so čakale, da jim nekdo drug dovoli, da imajo moč. Ni dovoljenja, preprosto morate biti močni in mora se slišati vaš glas. Moj glas se sliši v predavalnicah, kjer predavam biologijo o naravovarstvu novim generacijam morebitnih znanstvenikov. Veliko študentov mi je reklo, da v meni vidijo navdih, da sem jih ravno jaz navdihnila za študij naravovarstva. Tako da imam moč spremeniti svet na boljše. V prihodnosti želim svoje pustolovščine in znanstvene raziskave še bolj približati ljudem. Upam, da bom še naprej zgled mladim, da jih spodbudim k razmišljanju in ustvarjanju boljšega sveta.
Kako želite spremeniti svet?
Moje poslanstvo je, da raziskujem življenja ogroženih živalskih vrst in jih rešujem. Ljudem želim povedati, da je sobivanje ljudi in zveri mogoče. Ljudje zveri v svoji bližini doživljajo predvsem kot negativen vpliv na svoje bivanje, ki je še zlasti izrazit tam, kjer se preživljajo s kmetijstvom. Rast prebivalstva ter s tem krčenje gozdov in življenjskega prostora zveri sta problem ohranjanja navzočnosti zveri še zaostrovala, zlasti ker velike zveri potrebujejo precej prostora, ki ga je čedalje manj. Mene kot raziskovalko zanima, kako ugotoviti ekološke vzroke te napetosti. Kako lahko to teoretično ugotovimo in sčasoma pomagamo pri urbanističnem načrtovanju, ki omogoča rast in razvoj človeka, a hkrati dopušča, da zveri, kot je črni medved, še naprej širijo svoj življenjski prostor.
Po čem si želite, da bi se vas ljudje spominjali?
Po moji predanosti delu in ohranjanju živalskih vrst. Zadnjih nekaj let sem veliko raziskovalnega dela posvetila populaciji črnega medveda. Populacije črnih in rjavih medvedov so v večini ZDA sicer stabilne, lov je urejen, medvedom pri nas ni hudega. Verjetnost, da vas bo medved poškodoval ali ubil, je zelo zelo majhna, blizu ničle. Je pa res, da ko posežemo v njihov življenjski prostor, moramo upoštevati nekaj preprostih pravil. Naraščajoča populacija medvede poganja k selitvi in kolonizaciji novih območij. Z vidika živali upam, da bomo s skupnimi močmi urbanisti, politiki in naravovarstveniki našli način za ustvarjanje skupnosti, ki lahko spodbuja sožitje med vrstami. Moj izziv in to, kar upam storiti s svojim delom, je, da dam predloge za sobivanje. Ljudje bodo še naprej razvijali čudovita gorska območja ter nadaljevali z gradnjo avtocest, smučišč in kampov. Če lahko razumemo, kako medvedi uporabljajo svoj življenjski prostor in pokrajino v razmerju do ljudi, bomo morda dali priporočila za razvoj, ki je v naravnem okolju trajnosten.
Prizadevate si, da bi okoljska znanost postala dostopna širokemu in raznovrstnemu občinstvu. Kako želite to doseči?
Znanstveniki imamo radi svoje raziskave in želimo svoje ugotovitve deliti daleč naokoli. Kot ekologi in naravovarstveni biologi še posebej upamo, da naše ugotovitve vplivajo na politiko ali velika podjetja, ki s svojimi dejanji tako ali drugače škodujejo okolju. Tudi agencije za financiranje nas opominjajo, da moramo zagotoviti, da bodo raziskave imele širše učinke, ki koristijo družbi, kot je zgolj objavljanje znanstvenih člankov. To želimo doseči s sporočili za javnost, ki jih je preprosto razumeti, poleg tega pa zagotoviti informativne in kakovostne fotografije, ki podpirajo naše raziskave in ključne rezultate. Včasih so te fotografije skrbno uprizorjene, da ponazorijo raziskovalni postopek ali rezultate. Novinarji raje napišete zgodbo, če imate na voljo odlične fotografije.
Svet se spoprijema z veliko okoljsko problematiko. Zaradi podnebnih sprememb postaja vse bolj prazen, znanstveniki namreč napovedujejo, da bo do konca stoletja izginilo 50 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst. Kje vidite rešitev?
Ljudje bi se morali spet bolj povezati z naravo, tako kot nekoč. Mnogo naravovarstvenikov, ki so zelo povezani z naravo in se pogosto ukvarjajo s prenašanjem svojega znanja in povezanosti na druge, se strinja, da pomanjkanje stika z naravo in posledično pomanjkljivo znanje o njej vodita k temu, da posameznik narave ne razume, je ne ceni in mu je zanjo pravzaprav vseeno. Verjamem, da lahko ustavimo uničevanje naravnega okolja, ki smo mu priča, le tako, da ljudem omogočimo in pomagamo, da z okoljem vzpostavijo neki osebni odnos. Ena od najpomembnejših sestavin tega, da živimo skladno z naravnim svetom, je dobro razumevanje in spoštovanje narave. Le to spodbuja zmožnost reševanja trenutnih okoljskih problemov prek skrbi za okolje. To je samoumevno le ljudem, ki imamo znanje o naravi in ki smo z njo močno povezani.
Ste poročeni in imate štiriletno hčer. Kako usklajujete kariero in družino?
Zelo težko usklajujem oboje, si pa želim imeti več časa za družino. Preden sem se poročila in rodila hčerko, sem veliko potovala in bila zdoma celo po več mesecev. Zdaj sicer še vedno veliko potujem, vendar so ta potovanja krajša. Včasih hčerko vzamem s seboj – tako ji lažje pojasnim, kakšno je moje delo. Večkrat ji povem, da jo imam zelo rada, a da mora razumeti in sprejeti, da je tudi moje delo zelo pomembno.
