Estrada

Dieta "gorskega zdravnika" Hansa Sigla

Marjana Vovk
12. 10. 2019, 13.00
Deli članek:

Nemški igralec Hans Sigl je izgubil 20 kilogramov. Njegova skrivnost? Je tudi okoljski aktivist.

Promocijski material
Gorski zdravnik

Julija je priljubljeni nemški igralec Hans Sigl praznoval abrahama, zdaj pa se je v javnosti pojavil v odlični formi, saj je v kratkem času izgubil okoli 20 kilogramov. Ne le to, že pred časom je začel nasploh bolj zdravo in odgovorno živeti, in sicer v prvi vrsti zaradi varovanja okolja.

Ne, petdesetletnica ni bila neposreden povod za spremembo življenjskega stila, zatrjuje igralec, ki se je v srca gledalk zapisal s serijo Gorski zdravnik. »Je pa verjetno nezavedno vseeno malo pripomogla k temu, saj s starostjo več razmišljaš o svojem življenju.« Pred časom se je igralec odločil, da bo živel še bolj zdravo - čeprav je že prej precej pazil na to. Že leta po mesu posega redkeje in poskuša uživati veganske alternative, kjer je to le mogoče, na primer namesto kravjega mleka pije ovseno. »V zavesti imam namreč, da naše dobrine niso neskončne in da lahko z majhnimi spremembami vsak poskrbi za manjši ogljični odtis.« Letos se je odločil, da gre še korak dlje, kar se zdravja tiče.

»Tri mesece sem se povsem odrekel sladkorju, alkoholu in ogljikovim hidratom ter užival zelo malo oziroma nič mesa - to mi doma sicer ni bilo posebej težko, ker sta vegetarijanca tako moja žena Susanne kot sin Jonas. Nisem jedel ne kruha ne masla, nobenih klobas ali sira. Ob tem so moji kilogrami kar izginjali. In neverjetno, kako se je popravila moja koža!« Zdaj sicer njegov prehranjevalni režim ni več tako strog, čeprav skuša še vedno jesti čim manj ogljikovih hidratov in sladkorja. »In se mi tudi že pozna na koži, ki ni več tako sijoča.«

Brez plastenk
Hansa zelo skrbi prihodnost našega planeta, noče sicer preveč pridigati drugim niti ni kak hud okoljski aktivist, skuša pa sam pri sebi postoriti, kar se da. Na primer ne kupuje sadja in zelenjave v trgovinah, ker je tam vse ovito v plastiko, raje se odpravi na vaško tržnico in kupi sadje in zelenjavo naravnost od pridelovalcev. »Če bo vedno več ljudi kupovalo tako kot jaz, bodo trgovci morda končno začeli malce razmišljati in tudi oni kaj spremenili.« Prav tako ne uporablja plastenk.

»Že leta ne! Tudi na snemanju Gorskega zdravnika smo plastenke zamenjali s kovinskimi in steklenimi steklenicami in si vodo točimo iz zbiralnikov ali kar iz pip. V preteklih letih je ekipa štiridesetih ljudi na snemanju proizvedla goro plastičnih odpadkov, zdaj pa smo se odločili, da tega nočemo več.«


Ostaja dr. Gruber
In ko smo že pri Gorskem zdravniku: čeprav Hans v seriji že 12 let igra dr. Martina Gruberja, se dobrosrčnega zdravnika, ki reši vse težave, kaj šele pozdravi vse bolezni, še vedno ni naveličal. »Ravno sem podpisal novo pogodbo do leta 2023. In se že veselim novih snemanj.« A za popestritev je letos gledalce presenetil s TV-filmom Flucht durchs Höllental (23. septembra bo prikazan na televiziji ZDF), trilerjem o odvetniku, ki ga obtožijo umora najstniške hčerke. »To je bil poizkus, če me gledalci sploh še hočejo videti v kakšni drugi vlogi. In tudi sam sem želel zaigrati še kaj drugega in se podati iz varnega zavetja Gorskega zdravnika.«


Potrudite se!
»Tako malo je potrebno, da lahko vsak posameznik nekaj spremeni,« je prepričan Hans. »Ne govorim o popolni spremembi življenjskega sloga, ampak majhnih spremembah, ki sploh ne vplivajo veliko na vaše življenje. Saj tudi jaz še vedno obožujem zrezke, ampak jih jem veliko manj pogosto, kot sem jih včasih. Skušam čim več uporabljati javni prevoz. Kadar letim, izračunam svoj ogljični odtis in doniram protivrednost neprofitni organizaciji, ki vlaga v obnovljive vire energije. Saj vsi vemo, kaj bi morali storiti - torej storimo že to! Potrudimo se, in to dnevno. Res me boli ta ignoranca ljudi in predvsem vlad. Vsi poznamo dolgotrajne rešitve in tudi politika bi jih morala končno sprejeti.«
In še ena stvar, v katero res trdno verjame: v ljubezen. »Moj moto je 'naj zavlada ljubezen'. To je najboljše zdravilo v življenju!«

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 39, 20.9.2019