Estrada

Vzgojene oblike krošenj češnjevih dreves – drugi del

Matjaž Zupančič
13. 10. 2019, 08.00
Deli članek:

Preden zasadimo češnje, je pomembno izbrati ustrezne, po lastnostih všečne sorte in podlage, na katerih bodo cepljene. Enako pomembno pa se je tudi odločiti za vzgojni sistem krošnje, po katerem bomo drevesa vzgajali od sajenja naprej, saj to določa čas do vstopa v polno rodnost in seveda kakovost in količino pridelka, ter pomembno vpliva na našo finančno uspešnost, če sadje nameravamo pridelovati za trg.

Revija Zeleni raj
Sadno drevje, obrezovanje

V junijski izdaji revije sem predstavil vzgojni sistem češnjevih dreves SB (Spanish Bush), ki izvira iz doline Ebro iz Španije. Sadijo predvsem drevesa, cepljena na močno podlago Sante Lucia 64, ki je selekcija rešeljike Prunus mahaleb.Čeprav je to močna podlaga z bujno rastjo, pa kombinacija siromašnih tal in oblike krošnje z več voditeljicami omogoča vzdrževanje krošenj na višini 2,4 do 2,5 m. Iz tega sledi, da podatke o vrstnih in medvrstnih razdaljah v spodaj navedenih tabelah presojamo glede na kakovost tal, ki jih imamo na voljo, in glede na podnebne razmere. Pomembno je upoštevati, da enaka podlaga v drugačnih razmerah različno vpliva na moč rasti izbranega kultivarja.

Danes bom predstavil še sistem KGB (Kym Green Bush), ki je pravzaprav modifikacija sistema SB in ga je prvi razvil avstralski sadjar Kym Green. Bistvena razlika med sistemoma je, da vse veje, vse voditeljice s krajšanjem na 25 do 38 cm dolge ventile obnavljamo v petletnem kolobarju. V krošnji odraslega drevesa torej ni veje, ki bi bila starejša od pet let. Edini stalni les v KGB sta nizko deblo in t. i. oder, iz katerega izraščajo voditeljice. Pri SB pa so voditeljice stalne, v petletnem kolobarju obnavljamo le rodne veje, ki izraščajo na njih.

Thinkstock Photos
Največ pesticidov je ob peclju in muhi ter ob pečkah, zato te dele obvezno zavrzite, za malčke sadje tudi olupite.

Večkratna kratka rez, ki je pri obeh sistemih potrebna za oblikovanje odra, zavira zgodnjo rodnost, saj prve pridelke lahko pričakujemo šele v četrtem letu. To je pomanjkljivost teh dveh oblik krošenj, a je zato rez v zrelem, rodnem nasadu izredno poenostavljena z ustaljenim protokolom, ki se ga lahko zelo hitro in brez napak priuči vsak. To pomeni prednost tako v domači pridelavi kot v komercialnih nasadih, saj so stroški vzdrževanja nasada nizki in rodnost zelo dobra.

Kym Green Bush (KGB)je edini sistem arhitekture krošnje češnjevih dreves, ki omogoča popolnoma vse pomotehnične ukrepe opravljati s tal – za rez in obiranje niso potrebne niti najmanjše lestve, saj drevo ostaja ves čas v višini, ki je človeku dosegljiva z roko. V ameriški strokovni literaturi take sadovnjake imenujejo »pedestrian orchard«.

Oblikovanje krošnje KGB je preprosto in zahteva le malo dela. Rez v rodnem obdobju je zelo poenostavljena, pravzaprav šablonska, saj jo ponavljamo iz leta v leto na enak, predpisan način.

Skorajda vse sorte češenj v tem sistemu dobro rodijo, razen sort, ki ne oblikujejo majskih kitic in cvetnih šopov ali rozet, kot sta sorti regina in attika. Te namreč rodijo pri osnovi lanskih mladik (rodne šibe), ki pa jih v sistemu KGB redno izrezujemo do osnove. KGB je uspešen sistem gojenja češenj v kombinaciji s srednje močnimi in močnimi podlagami, število voditeljic pa prilagajamo premo sorazmerno glede na bujnost (vigor) posameznega drevesa.

Tabela1: Za kakšna drevesa je primerna vzgojna oblika Kym Green Bush?

Medvrstna razdalja

 Močne podlage

 5,00–6,00 m

Srednje močne podlage

 4,30–5,00 m

 Šibke in srednje šibke podlage

Niso priporočljive za SB

 Vrstna razdalja

 Močne podlage

 2,50–3,00 m

 Srednje močne podlage

 1,80–2,50 m

Poglejmo si postopke rezi skozi različna obdobja češnjevega drevesa – od sajenja do nadaljnje vegetacije.

1. obdobje: sajenje

Cilji rezi v tem obdobju so:

-         razvoj močnega koreninskega sistema v prvi vegetaciji,

-         zmerna rast ob zadostni prehranjenosti sadik,

-         začetek oblikovanja krošnje. 

Matjaž Zupančič
foto 1

V tem prvem obdobju enoletno sadiko brez predčasnih poganjkov (šiba) skrajšamo na višino 45 do 50 cm. Pri tem moramo paziti, da ostajajo vsaj trije ali štirje živi brsti pod mestom rezi.

2. obdobje: prvo zimsko mirovanje

Cilji rezi v tem obdobju:

-         nadaljevati želimo oblikovanje strukture krošnje,

-         spodbujamo enakomerno, uniformno rasti.

Matjaž Zupančič
foto 2

V času, ko na novo posajeno drevo prvič miruje skozi zimo, mu skrajšamo vse voditeljice, ki so zrasle v preteklem letu na dolžino od 5 do 13 cm. Pokončne močne voditeljice skrajšamo bolj, zunanje šibkejše pa manj. Da zagotovimo izenačenost, od osnove izrežemo vse izrazito prebujne ali prešibke veje. Tako oblikujemo oder, na katerem vsi prerezi skupaj tvorijo namišljeno vodoravno ploskev.

3. obdobje: druga rastna sezona, obdobje vegetacije, rasti

Cilji:

-         z njo spodbujamo zmerno rast z zagotavljanjem ustrezne prehrane,

-         nadaljujemo oblikovanje strukture krošnje in

-         spodbujamo izenačeno rast.

Matjaž Zupančič
foto 3

 V naslednjem letu po sajenju češnje pred prvim poletnim solsticijem, torej pred prvim poletnim dnem, mlademu drevesu skrajšamo vse voditeljice na dolžino od 5 do 13 cm – močnejše krajšamo močnejše, zunanje šibkejše. Do osnove izrežemo vse izrazito premočne in prešibke veje, da zagotovimo izenačenost. Pazimo, da ohranjamo »oder«, plosko obliko vrha krošnje.

4. obdobje: drugo obdobje zimskega mirovanja

Cilji:

-         omogočiti želimo izenačeno in zmerno novo rast z ustreznim številom voditeljic,

-         poleg tega spodbujamo ustrezno bujnost vegetativne rasti (vigor) pri srednje močnih podlagah.

Pri drevesih, ki so cepljena na bujnih podlagah, ponovimo postopke prvega obdobja zimskega mirovanja. Ti postopki so za drevesa na močnih podlagah zelo pomembni za zagotavljanje zmerne in izenačene vegetativne rasti brez poganjkov, ki bi po bujnosti izrazito izstopali. Priporočeno število voditeljic po posameznem drevesu je za srednje močne podlage od 20 do 25, za močne podlage pa od 25 do 30. Število voditeljic prilagajamo tudi glede na plodnost, kakovost tal in druge splošne razmere za rast. Želimo si dobiti voditeljice, ki so dolge od 60 do 90 cm. Če želimo, da bi bila rast daljša, povečamo število voditeljic, če hočemo, da je krajša, pa njihovo število zmanjšamo. Drevesa na srednje močnih podlagah bi na tej stopnji že morala imeti dovolj voditeljic, ki jih v tem obdobju ne režemo.

5. obdobje: tretje zimsko mirovanje

Cilji:

-         začetek uravnavanja rodnosti.

Matjaž Zupančič
foto 4

V tretji zimi po sajenju češnje zmerno rodnih in zelo rodnih sort, ki so cepljene na močnih podlagah, poklikamo. Odrežemo četrtino nove rasti prejšnjega leta, da uskladimo razmerje LA : F (listna površina na plod).

6. obdobje: tretja in naslednje rastne dobe – rez med vegetacijo

Cilji:

-         na drevesih, cepljenih na srednje močnih podlagah, želimo z rezjo spodbuditi začetek rodnosti, cvetne popke ob osnovi enoletnih poganjkov,

-         na drevesih na srednje močnih podlagah pričakujemo prvi obilnejši pridelek v četrtem letu – rod ob osnovi enoletnih mladik, na majskih kiticah in rozetah,

-         z rezjo želimo doseči tudi optimalno osvetlitev krošnje in

-         uravnavati bujnost vegetativne rasti.

Matjaž Zupančič
foto 5

Če v spodnjem in notranjem delu krošnje opazimo porumenele liste, je to znak, da je krošnja po svoji globini slabo osvetljena. To popravimo tako, da iz središča krošnje izrežemo 2 do 4 močne voditeljice. Tako omogočimo dobro osvetljeno notranjost.

Če je rast voditeljic nezadostna, to pomeni manj kot 60 cm letno, dodatno izrežemo še nekaj voditeljic. Priporočeno povprečno število voditeljic na polno rodnih, zrelih drevesih je za srednje močne podlage od 12 do 16, za močne podlage pa od 15 do 20. To število lahko tudi odstopa, in sicer glede na plodnost tal ter druge splošne pogoje rasti. Naš cilj je, da dobimo drevo z umirjenim letnim prirastom novega lesa v dolžini od 60 do 90 cm.

7. obdobje: zrelo drevo, polna rodnost

Cilji:

-         drevo omejimo na optimalno višino tako, da so vsa dela mogoča s tal, brez lestev,

-         skrbimo za dobro osvetlitev krošnje po globini.

Krošnjo ročno, lahko pa tudi strojno, znižamo na višino od 2,45 do 2,50 m. Če drevo te višine še ni doseglo, vse voditeljice skrajšamo za eno četrtino novega letnega prirasta.

Matjaž Zupančič
foto 6

Izrežemo tudi vse stranske, lateralne mladike na čepe, dolge do 7 ali 8 cm, na katerih so v pazduhah ob osnovi vidni rodni brsti, ki rodijo samo v tekočem letu. Sorte, ki ne oblikujejo majskih kitic in cvetnih šopov, kot je regina, tako rodijo znatne količine plodov. Ti čepi se po prvem rodu posušijo, zato jih izrežemo do osnove pri rezi v mirovanju v naslednjem letu.

8. obdobje: zrelo drevo, polna rodnost, med brstenjem ali cvetenjem

Cilji:

-         obnova rodnega lesa.

Matjaž Zupančič
foto 7

Za obnovo izberemo najbujnejše in najdaljše voditeljice ter tiste, ki se pri obiranju težko upognejo. Obnavljamo tako, da izbrane voditeljice skrajšamo na 25 cm dolge čepe, z vsaj tremi ali štirimi vidnimi brsti. Iz teh čepov bojo zrasle nadomestne voditeljice z novim rodnim lesom.

9. obdobje: zrelo drevo, polna rodnost, v mirovanju ali med cvetenjem, nadaljnje vegetacije (con´t)

Matjaž Zupančič
foto 8

 V tem obdobju obnavljamo vse voditeljice, ki rastejo na isti nosilni rogovili. Če tega ne naredimo, bo preostala neskrajšana voditeljica postala zaradi prevlade vršne rasti dominantna (apikalna dominanca) in iz preostalih čepov na nosilni rogovili se bodo razvili le neuporabni šibki poganjki.

Matjaž Zupančič
foto 9

Šibkejše voditeljice izrežemo do osnove, takoj ko je to mogoče, da omogočimo preostali voditeljici nemoteno pokončno rast in oblikovanje rodnega nastavka.

Povzetek:

Čeprav so drevesa v sistemu KGB cepljena na močne in srednje močne podlage, višina dreves ostaja skoraj primerljiva z višino človeka. Zaradi preprostosti tega sistema se tudi neuki ljubiteljski vrtnarji zlahka priučijo delu, tako pa je manj napak pri negi dreves, porabi pa se tudi bistveno manj časa za ukrepe rezi.

Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019