V tem prispevku predstavljamo nekaj najbolj preverjenih sadnih sort za slovenske vrtove, katero med njimi boste izbrali, pa naj bo odvisno od tega, koliko prostora imate na voljo in na kakšni legi je vaš vrt. Če ste privrženci klasike, si lahko vedno nasadite jablane balerinke, ki so stebričasto vzgojene sorte. Zahtevajo zelo malo prostora in zelo lepo obrodijo. A to seveda ni edina izbira. Naj vas navdušimo z nekaj res odličnimi sortami!
Kaki in figa
Včasih je veljalo, da kaki in figa spadata le na mediteranski vrt, danes pa vemo, da ju lahko uspešno vzgajamo tudi v notranjem delu Slovenije. Sta čudovit okras za južne vrtove, še veliko lepše pa bosta rasla, če bosta imela na voljo zavetrno lego.
Zlato jabolko, kot tudi drugače imenujemo kaki, ni okrasen samo s svojimi oranžno obarvanimi plodovi. Krasijo ga lepi, temno zeleni povoščeni listi, ki delujejo skoraj plastično. Jeseni se krošnja čudovito obarva. Katero sorto bomo izbrali, je odvisno predvsem od naših pričakovanj. Če so nam bolj všeč trdi plodovi, izberemo sorte, ki jih ni treba umediti. V nasprotnem primeru pa se odločimo za sorte z mehkim mesom za uživanje.
Figa s svojo rogovilasto razrastjo krasi minimalistično zasajen vrt, katerega osrednja točka je samo ona. Pri izbiri sorte je za notranjost Slovenije bolj primerno, da zasadimo pozne sorte, ki pozneje odženejo. S tem jih zaščitimo pred spomladansko pozebo in se pozneje veselimo zelo sladkih plodov.
Tako figa kot kaki zrasteta v zelo lepo drevo, ki ga lahko s pravilno in redno rezjo ohranjamo v nižji rasti. Izredno hvaležna vam bosta, če ju boste prvi dve zimi zavili v zaščitno tkanino, ki varuje rastline pred mrazom. Pozneje tega ni treba več početi, saj se rastlina navadi na podnebne razmere.
Asimina
Asimina je vedno pogosteje zastopana na naših vrtovih. Najbolj ji ustreza vzhodna stran hiše. Opoldansko sonce ji lahko osmodi mlade liste, zato se je južne lege bolje izogniti. Zraste v zelo lepo drevo, ki ima stožčasto obliko rasti. Spomladi nas navdušuje s temno rdečimi do rjavo obarvanimi cvetovi, ki so videti kot mali zvončki, ki krasijo veje, preden se rastlina olista. Tudi oblika listov je posebna, saj so v primerjavi z drugimi rastlinami zelo dolgi in ovalno podolgovate oblike. Plodovi so prav tako izredno veliki, ovalni z zeleno lupino. Značilno je, da pri manjših rastlinah rasteta na enem peclju eden do dva plodova skupaj, pri starejših rastlinah pa lahko na enem peclju zasledimo tudi po pet plodov skupaj. Okus plodu je mešanica okusov ananasa, banane in manga. Če vam je to sadje všeč, bo asimina zagotovo vaša velika ljubljenka.
Rastlina ni okrasna samo s svojimi cvetovi in plodovi, ampak nas jeseni razveseli tudi s sončno rumeno obarvanimi listi. Ti pa niso le lepi, temveč so tudi uporabni – jeseni, ko jih bo rastlina odvrgla, jih poberete in si jih shranite. Liste namreč lahko uporabljamo kot naravno pomoč pri boju proti različnim ušem. Namočimo jih podobno kot koprive in pripravek za bolj proti malim škodljivcem je pripravljen za uporabo.
Nešplja
Nešplja je bila včasih zastopana skoraj na vsaki domačiji, zdaj pa smo skoraj pozabili na njo. Spomladi razvije svetlo zelene liste, ki delujejo kot venček za snežno bele cvetove. Slednji se razvijejo na koncu poganjkov. Rjavi okrogli plodovi, ki jih na spodnji strani krasijo kratki repki, rastlino krasijo pozno v jesen. Obiramo jih, ko jih dobi slana, saj takrat postanejo sladkasti in kremasti za uživanje. Nešpljevi plodovi so prava vitaminska bomba v jesenskih dneh.
Kutina
Tudi kutina je bila pred časom veliko bolj pogosto zastopana na naših vrtovih, kot je zdaj. Na srečo pa se to počasi spreminja. Kutino lahko oblikujemo v manjše drevo ali v grm. Zanimivi so njeni temneje obarvani listi, ki jih na spodnji strani krasi rahlo srebrnkast poprh. Ta okras se najlepše razbohoti v vetru, ko listi bahačasto pokažejo skrito sivkasto barvo.
Najlepši okras pa so seveda hruškasto izoblikovani živo rumeni plodovi. Njihova najbolj znana uporaba je vkuhavanje v kompote, uporabimo pa jih lahko tudi pri kisanju zelja, saj naj bi plodovi v vedru z zeljem slednjemu ohranili njegovo trdoto. Ne smemo pa pozabiti, da se lahko plodovi uporabljajo tudi za čaj in različne kreme za kožo.
Drenulja
Klasična drenulja (Cornus mas) nas v spomladanskem času razveseli s prvim cvetjem v našem vrtu. Res, da je cvetje bolj drobno, je pa zato zelo številčno in tako rastlino poudari s svojo rumeno preobleko. Plodovi kot male rdeče češnje dozorijo v poletju. Če imamo radi bolj trpko sadje, nam njeno kiselkasto meso pri sveži uporabi ne dela pretiranih težav, največkrat pa se njihovi plodovi predelajo v najrazličnejše marmelade ali džeme. Tudi drenulja se lahko lepo oblikuje v grm ali drevo. Zelo lepo prenese rez, tako da lahko naredimo iz nje prav lepe oblike ali topiarje.
Cornus kousa
Slajša različica drena z večjimi plodovi je Cornus kousa. V nasprotju s predhodnico ima ta velike porcelanasto belo obarvane cvetove. Iz teh razvije velike, češnjam podobne roza-rdeče obarvane plodove, ki so izredno sladkastega okusa in veliko boljši za svežo uporabo. Ta rastlina je sicer dokaj pogosto zastopana na naših vrtovih, a se z njenimi plodovi najpogosteje sladkajo ptice in druge živalce. Zelo malo ljudi ve, da je to sadje užitno in tudi zelo dobro. Jeseni pa nas razveseljuje z različno obarvanimi listi.
Šmarna hrušica
Tudi za to sadno grmovnico je značilno, da jo poznamo le kot okrasno rastlino na naših vrtovih. Spomladi je ovita v belo preobleko in njeno cvetenje je res slikovito. Ko odcveti, se okrasi z na peclju nanizanimi rdeče do modrikasto obarvani plodovi. Njihov okus je prav posebna mešanica med češnjo, malino in borovnico.
Ta rastlina je zelo nezahtevna, saj uspeva praktično na vseh legah, najraje pa ima tiste, kjer sonce nanjo sije ves dan. Na jesen nas zares prijetno preseneti z oranžnimi listi, ki prav žarijo v sončnih dneh.
Žižula
Žižula je bolj poznana primorskemu delu, najpogosteje pa jo prepoznamo kot žižolino. To je tudi žgana pijača, ki pa jo skoraj vsak dela po svojem receptu. Na Primorskem je zelo pogosto zastopana, v notranjosti Slovenije pa je skorajda ne poznamo. Zanjo je značilno, da jo krasijo drobni sestavljeni svetlo zeleni listi. Cvetovi so skoraj neopazni, zeleno obarvani, če jih pogledamo pobližje, pa nas fascinirajo s svojo številčnostjo in zaporedno nanizanostjo na enoletnih poganjkih, kjer ta rastlina tudi rodi. Istočasno lahko na rastlini najdemo tako cvetove kot tudi že izoblikovane plodove. Plodovi so na začetku zeleno obarvani, ko pa začnejo zoreti, dobijo rjavo barvo.
Poznamo več različnih sort. Klasična žižula ima obliko dateljna, poznamo pa tudi jabkasto in hruškasto obliko, ki imata bistveno več mesa od klasične dateljnove. Okus je res specifičen, mogoče je najbolj blizu okusu suhe hruške. Zanimivo je, da vsak priča o drugačni asociaciji, ko jo poskusi, večina pa je navdušena nad okušanim.
Pri tej rastlini moram poudariti, da ima po starem lesu razvite trne, na mladih poganjkih, kjer razvije plodove, pa teh ni. Tako obiranje ni oteženo. Veliko ljudi nabira tudi liste in si iz njih pripravi čaj. To nam tudi prikaže vsestransko uporabo te rastline.
Azijska hruška ali nashi
Ta je od naštetih še najbolj podobna klasičnim sadnim sadikam. Da jo omenim med izborom malo manj poznanih sort, sem se odločila, ker opažam, da veliko ljudi tudi te rastline ne pozna dobro. Nashi navdušuje z redno rodnostjo. Skoraj ni leta, da ne bi bil poln sočnih plodov. Ta rastlina je predvsem za tiste, ki imajo radi izredno sočno sadje, in tudi za tiste, ki želijo imeti na vrtu manjše sadno drevo, ki po videzu še vedno spominja na klasično sadje. Je zelo hvaležna rastlina in nam skrb za redno rez povrne z obilico bakreno obarvanih plodov. Lepa pa ni samo takrat, ko je okrašena s plodovi, temveč je čudovita tudi, ko jo krasijo snežno beli cvetovi.
Rdečelistna leska
Ne smemo pozabiti na ljubitelje oreščkov. Med zelene rastline se bo z rdečim barvnim kontrastom lepo vključila rdečelistna leska. Ta nas bo vse leto razveseljevala s temno rdečimi listi. Niso pa le listi tisto, kar nam ponuja ta rastlina … Razveselila nas bo z okusnimi lešniki, ki bodo nahranili tudi kakšno simpatično veverico. Rdečelistna leska zelo bogato obrodi in z grma si bomo lahko nabrali kar nekaj okusnih oreščkov, ki nam bodo krajšali zimske večere.
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019
