Med dvajsetimi finalisti je strokovna komisija, sestavljena iz sedmih članov, izbrala dvanajst mladih talentov s področja športa, umetnosti, znanosti in parašporta, eno prejemnico finančne nagrade pa je izbrala javnost s spletnim glasovanjem. Vsakega od teh izjemnih mladostnikov odlikujejo odlični rezultati, nadarjenost, zagnanost, vizija in osredotočenost na cilj. Pa si poglejmo te mlade ljudi, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še slišali, malo bolj od blizu.
Devetnajstletni Jernej Slivnik je trenutno eden naših najboljših alpskih parasmučarjev, ki ima potencial, da se v prihodnjih letih uvrsti v sam svetovni vrh smučarjev invalidov. Leta 2006 je v hudi prometni nesreči utrpel poškodbe glave in hrbtenice, v nesreči pa je izgubil tudi očeta in sestrico. Dolga rehabilitacija ga je naredila močnejšega, k okrevanju pa je veliko pripomogla tudi Jernejeva mama, ki mu je v veliko oporo še danes. »Nikoli ne obupaj na poti do sanj,« je Jernejev moto, ki ga žene vedno bolj naprej, njegov najboljši rezultat je, za zdaj, 12. mesto na zimskih paraolimpijskih igrah v Južni Koreji. Čeprav na sezono opravi le približno 30 dni treninga na snegu, je Jernej v primerjavi z drugimi smučarji v tujini, ki opravijo letno kar 160 dni treninga na snegu, neverjetno uspešen in konkurenčen. Želi si čim več treningov, to je njegova največja želja, saj je popolnoma predan svoji športni poti in si želi v alpskem smučanju dosegati vedno boljše rezultate.
Dvajsetletna Laura Unuk je ena izmed štirih šahovskih velemojstric v Sloveniji in njena velika želja je, da bi nekoč postala ženska svetovna prvakinja in bi za šahovsko tablo premagovala tudi moške. »Šah je dokaz,« pravi simpatična plavolaska, »da smo ženske lahko enake moškim ali celo boljše.« Laura je svetovna šahovska prvakinja iz let 2014 in 2017, naslov šahovske velemojstrice je osvojila leto kasneje. Kdor morda misli, da šah nima nobene zveze s športom, se močno moti. Laura smeje se pove, da imajo tudi šahisti resne kondicijske priprave pred tekmovanji. »Šahovsko tekmovanje včasih poteka tudi deset dni. Igra šaha pa včasih lahko traja pet ali šest ur, ves ta čas moraš biti pri miru, na stolu, in moraš biti maksimalno skoncentriran na šahovsko tablo. To pa zna biti zelo naporno in izčrpavajoče, tako za telo kot za psiho.«
Vita Lukan je simpatična osemnajstletnica, ki je svoje življenje posvetila športnemu plezanju, saj po stenah ne pleza samo med treningi, pleza tudi v prostem času in med vikendi. Že kot osemletna deklica se je po priporočilu očeta začela ukvarjati s plezanjem. Na začetku so se več igrali kot plezali, prizna Vita, vendar ji je plezalni šport zlezel pod kožo. Viti je plezanje všeč predvsem zaradi raznolikosti gibov, ki se nikoli ne ponavljajo. Čeprav je pred tekmovalci na eni tekmi ena in ista stena, lahko vsakdo na vrh te stene pride na popolnoma svoj način. Pri plezanju torej ne potrebuješ le močnih rok, ampak tudi kreativnost in psihično pripravljenost. Trmasti Gorenjki, kot Vita rada sama sebi reče, se predanost plezanju in talent že obrestujeta, saj že posega tudi po olimpijskih medaljah. Marsikdo Vito primerja z trenutno najboljšo športno plezalko na svetu, Slovenko Janjo Garnbret, ki je bila pred tremi leti tudi sama finalistka izbora Mladi upi. »To mi je samo v čast,« skromno pripomni Vita, ki se trenutno ukvarja z maturo ter resno računa na mesto med najboljšimi tremi v svetovnem pokalu in na dobro uvrstitev na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu.
Osemnajstletni Alex Cisar je športnik že od mladih nog, saj so ga starši vse življenje usmerjali h gibanju in mu pustili, da je svobodno izbiral tiste športe in panoge, ki so ga navduševali. Začel je s tenisom, nadaljeval s košarko, kmalu pa je ugotovil, da timski športi niso zanj, in je odkril biatlon, v katerega se je takoj zaljubil. Trenerji o Alexu pravijo, da je izredno perspektiven tekmovalec. Njegovi dosežki so nadpovprečni v primerjavi s tekmovalci v njegovi starostni kategoriji. Simpatični mladenič je trenutno član mladinske biatlonske reprezentance, na občasnih skupnih treningih pa srečuje tudi svojega vzornika, Jakova Faka, in od njega črpa znanje kot spužva. Alex si želi, da bi nekoč krojil vrh svetovnega biatlona. Ker je njegov moto vztrajnost in delavnost, o uresničitvi njegovih ciljev sploh ne dvomimo.
Dolgonoga temnolaska Eva Pepelnak je atletinja v troskoku. »Važno je zaupati vase,« pravi Eva in prizna, da zelo rada skače: »Že od malega sem rada skakala, vedno želim še večji in še dalji skok, to me enostavno zabava in me žene naprej v nove skoke.« Evo šport navdihuje, pomirja in sprošča. Z atletiko se je srečala že v prvem razredu osnovne šole, danes pa posega po najboljših mestih na svetovnih mladinskih prvenstvih. Prihaja iz družine, ki športu posveča veliko pozornosti, njena predanost športu in talent sta ji prinesla že mnogo odličnih rezultatov, tudi četrto mesto na svetovnem prvenstvu za mladince.
Sedemnajstletna Aleksandra Podgoršek se je športni gimnastiki popolnoma prepustila in si brez nje življenja ne predstavlja več. V ritmično gimnastiko se je zaljubila zaradi ekstremne fleksibilnosti, dela z mnogimi zanimivimi rekviziti in elementi ter zaradi možnosti nenehnega učenja. Aleksandrina predanost se že potrjuje, talent prav tako, saj v zadnjih letih niza same lepe rezultate na evropskem in tudi na svetovnem nivoju. »Za ta šport živim,« pravi Aleksandra, ki je finančne pomoči Zavarovalnice Triglav izjemno vesela, saj oprema in različna tekmovanja zelo bremenijo družinski proračun.
Ana Meta Dolinar je ime, ki ga bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. Mlada znanstvenica je izredna lingvistka, odlična logičarka in matematičarka. Nekoč bo šla po stopinjah svojega vzornika Stephena Hawkinga in bo prispevala k napredku znanosti. Zanjo je, pravi Ana, največja ovira v življenju premagati razočaranje po porazu. Ne samo, da je Ana odlična v šoli in svoje znanje rada deli - dijake prvih letnikov pripravlja na matematična tekmovanja in sošolce inštruira matematiko in fiziko - poleg tega se zavzema tudi za več žensk v znanosti, zagreto pa podpira tudi ekologijo. Za znanost se navdušuje že vse življenje, logične naloge in uganke pa je rada reševala že v otroštvu. Letos se namerava vpisati na Univerzo v Cambridgeu, kjer bo študirala računalništvo.
Mitja Suvajac je nadvse radoveden in vedoželjen fizik, ki je svojo nadarjenost že dokazal z mnogimi zmagami in nagradami, letos pa se odpravlja na študij fizike v Rusijo. Njegovi največji dosežki so na področju fizike, matematike, zanimata pa ga tudi astronomija in kozmonavtika. Nekoč želi, tako kot njegov veliki vzornik Nikola Tesla, izboljšati življenje ljudi, zato bi rad v prihodnosti deloval na področju protetike. »Želim izdelovati,« pripoveduje Mitja, »tako vrhunske proteze, da jih ljudje, ki jih potrebujejo za normalno življenje, sploh ne bodo občutili.« Najhujše ovire so povezane z nevoščljivostjo, je prepričan Mitja, ki povprečen dan fizika opisuje takole: »Tu gre za veliko hoje po pisarni, gor in dol, za veliko čohanja po glavi, za veliko ohhov in ahhajev in za mnogo neuspelih preizkusov.«
Nadvse nadarjeno in pridno glasbenico Sandro Rijavec bo v prihodnjih letih zagotovo moč slišati na mnogih odrih po vsem svetu. Na saksofon igra že od svojega sedmega leta, v tem času pa je prejela že mnoga priznanja in nagrade. Trenutno Sandra zaključuje maturo, saksofon pa vadi vsaj štiri ure na dan ali več. S svojim zvestim spremljevalcem nastopa v različnih komornih skupinah, s katerimi redno koncertira po svetu in se udeležuje glasbenih tekmovanj. Z glasbo je povezana že vse življenje, to je njena droga in način za sproščanje čustev, zato si v prihodnosti želi še več uspehov na svetovnih odrih.
Osemnajstletna Ana Gorjanc je samozavestna in nadarjena klasična kitaristka, ki svoj talent nenehno dokazuje z mnogimi priznanji doma in na tujem. Letos je Ana prejela tudi Škerjančevo nagrado, priznanje najuspešnejšim glasbenikom generacije. Poleg kitare obiskuje tudi pouk solopetja in sodeluje pri pripravi različnih muzikalov. Ano glasbena umetnost navdušuje še od mladih nog, najbolj pa jo navdihuje klasična, predvsem latinskoameriška ali španska kitarska glasba, saj obožuje glasbo, polno temperamenta in čustev. »Želim si videti svet in koncertirati na vseh svetovnih odrih,« je Anina največja želja, za katero je prepričana, da se ji bo uresničila po uspešno končanem študiju kitare v Španiji.
Leto Križanič Žorž s skrivnostnim imenom (Leto v grščini pomeni skrivnost) je ena najbolj perspektivnih in uspešnih harfistk svoje generacije v Sloveniji. »Nikoli ne veš, kam te pot popelje,« pravi talentirana in vztrajna glasbenica. V starogrški mitologiji je beseda Leto povezana z glasbo, zato je več kot očitno, da jo bo glasba spremljala vse življenje. Za glasbo so jo navdušili starši, v harfo pa se je zaljubila pri devetih letih, ko se je v Slovenski filharmoniji prvič srečala z njo. Očarala jo je njena barva, velikost, pozlata in rezbarije. Biti harfistka je njen sanjski poklic, želi si nastopati na velikih koncertnih odrih, igrati harfo v priznanih orkestrih in sodelovati z odličnimi glasbeniki.
Luka Podlipnik je v šolo v Celovec prvotno odšel z namenom izboljšati svojo nemščino, vendar pa mu je ravno tam k srcu prirasel njegov materni jezik - slovenščina. »Moja dela so kot vino,« pravi čedni temnolasi fant, ki je doma na italijansko-avstrijsko-slovenski tromeji, obožuje slovenski jezik in vse, kar je povezano z gledališčem in dramatiko. Luka je edini izmed letošnjih finalistov izbora Mladi upi, ki se s slovenskim jezikom ukvarja kot z umetnostjo. Že od malega se v umetnosti počuti kot doma in si življenja brez nje ne predstavlja. Piše poezijo ter se udejstvuje v različnih literarnih podvigih. Vse življenje se bo s ponosom spominjal prav lanske zmage na Tischlerjevem govorniškem natečaju, kjer je napisal govor Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Luka piše tudi otroške zgodbe, v treh jezikih, ki jih nato prebira skupaj z otroki iz bližnjega vrtca, saj si močno želi, da bi tudi najmlajši poznali in vzljubili slovenski jezik. Njegov veliki vzornik je Ivan Cankar, zanimajo ga tudi politika, mitologija, srednjeveška književnost, trenutno je navdušen nad romani J.R.R. Tolkiena, nad Gospodarjem prstanov in Hobbitom.
Flavta je zvesta sopotnica Katje Ferenc že več kot desetletje. Glasbi je močno predana, vsakodnevni napredek pa pripisuje svoji vztrajnosti, perfekcionizmu in ljubezni do glasbe. »V flavto sem se zaljubila na prvi pogled,« smeje se prizna Katja, »saj se je zelo bleščala, očaral pa me je tudi njen angelski glas.« Katjin talent potrjujejo mnoge nagrade na tekmovanjih doma in v tujini, letos pa je prejela tudi Škerjančevo nagrado, priznanje najuspešnejšim glasbenikom generacije. V letošnjem letu jo čaka pomembna prelomnica v življenju, saj se bo aprila udeležila sprejemnih izpitov na akademiji za glasbo v Baslu, kjer želi nadaljevati šolanje, potem pa se vidi na vseh svetovnih odrih.
Kakšna krasna druščina mladih in talentiranih ljudi, lahko rečemo, ko pogledamo te nasmejane obraze naših Mladih upov. Ko preberemo njihove zgodbe in začutimo njihovo željo po učenju, po osebni rasti, po uspehih, ko začutimo veselje ob vsem, kar jih čaka in se jim ponuja v prihodnosti - jim lahko samo zaželimo veliko uspehov na poti, ki so si jo že začrtali, in prepričani smo, da bomo o svetovnih dosežkih teh izjemnih posameznikov doma slišali prav pogosto. Kot je rekel Paulo Coelho: »Ste tisto, kar verjamete, da ste.« In ta mlada četica Mladih upov je dokaz, da moramo najprej verjeti vase, če želimo, da bodo kasneje tudi drugi verjeli v nas.
