O prehrani psa, priznam, nisem veliko razmišljala, prepričana sem bila, da je hrana, ki jo kupujem, »popolna«. Vsaj tako pravijo v reklamah in v priporočilih stroke. A očitno nekaj ni v redu, saj ima pes v zadnjem času pogosto drisko, se praska in res ni videti v redu. Prijateljica pravi, da bi mu bolj, kot da ga vlačim po pregledih in plačujem drage preiskave, koristilo kakšno prehransko dopolnilo. Mi lahko svetujete, ali moram poiskati kakšna specialna pasja prehranska dopolnila oziroma ali mu lahko dam kaj od tega, kar že imamo doma?
Regina iz Maribora
Vem, da se vi in vaša ekipa zelo dobro spoznate na zelišča in začimbe, zato se obračam na vas s prošnjo, ali lahko napišete kaj več o tem, kaj od vseh teh dobrot narave koristi tudi našim hišnim ljubljenčkom. Predvsem imam v mislih kužka in muce. Hvala za vse, kar počnete.
Milena P.
Namesto s tem, kaj so prehranska dopolnila, začnimo s tem, kaj niso. Niso nadomestilo za pestro in uravnoteženo prehrano! Seveda se tudi pri naših kosmatih prijateljih zdravje začne s hrano. Hrana naj bo naše zdravilo je vodilo, ki se ga že dobro zavedamo ter upoštevamo na poti iskanja svojega izgubljenega zdravja. Vendar navkljub zavedanju, da naj bi bila hrana naše zdravilo, ni tako preprosto. Ne več, kajti zemlja je izropana hranil. Telesa živali, ki jih uživamo tako mi kot naše živali, so vse bolj toksična. Pestra in uravnotežena prehrana pa je lahko le še vse bolj oddaljena ladja, na katero se želimo vkrcati. Vendar – rešitve so! A se spet začnejo pri ... prehrani.
Kaj to pomeni za pse in mačke? O tem, kaj je najboljša prehrana bodisi za našega psa bodisi mačko, je več teorij, na koncu pa globalizacija ene in druge zapakira v takšno ali drugačno obliko briketirane hrane. Ta vsebuje veliko žit in (praviloma) gensko spremenjene soje, je močno toplotno obdelana, zato v njej ostane bore malo mikrohranil. Da to popravijo, na koncu dodajo še sintetične vitamine in minerale, malo umetnih barvil in arom, zapovrh pa še sladkor, da prelisičijo naravne instinkte vašega kosmatinca in ga zvabijo, da to poje.
S še tako kakovostnimi prehranskimi dopolnili se slabe hrane ne da izničiti!
Kaj prehranska dopolnila sploh so? Koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil, ki lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ...
V zadnjem času so prehranska dopolnila čedalje pomembnejša bližnjica, s katero poskušamo tako nam kot našim živalim v nenormalnih življenjskih razmerah zagotoviti vsaj približek normalne prehrane. Po sklopih si poglejmo najpogosteje uporabljana dopolnila.
Zdravilne rastline: divje živali ne vedo le, katere rastline potrebujejo, temveč tudi, koliko in kdaj jih je dovolj. Tudi domače živali imajo prirojene sposobnosti za samozdravljenje z rastlinami. To pogosto opazimo, ko grizljajo travo ali pa – na naše začudenje – hrepenijo po meloni. Če živijo z nami v hiši, pa nimajo možnosti prostega dostopa do narave, jim lahko naravo in moč rastlin približamo. Zdravilne rastline jim čistijo telo, omogočajo ravnovesje, izboljšajo izkoristek hranil, podpirajo žleze pri njihovem delovanju, krepijo imunski sistem. Dobimo jih kot droge, glicerinske pripravke (kapljice), tinkture, tablete, kapsule. Zlasti o uporabi slednjih, bolj koncentriranih oblik se je dobro posvetovati z izkušenim terapevtom tako glede odmerjanja kot izbire ustrezne zdravilne rastline.
Presenetljivo je, kako dolg je seznam vsega, kar živalim lahko koristi. Zato bo bolj praktično, če naštejemo le to, čemu se je bolje izogniti. Psi ne smejo uživati naslednjih zdravilnih rastlin: polaja (Mentha pulegium, angl. pennyroyal), olja čajevca, gabeza, skorje bele vrbe, metlinke (Ephedra sinica), pehtrana, pravega pelina. Juka in česen se odsvetujeta le v velikih količinah.
Mačke ne smejo uživati naslednjih rastlin: navadnega bršljana, evkaliptusa, zunanjega dela listov aloe vere, škrlatnega naprsteca, šentjanževke, navadnega gabeza, česna, navadnega jegliča (Coleus ampoinicus); baldrijanova korenina in polaj sta lahko problematična v koncentriranih izvlečkih.
Eterična olja: pri eteričnih oljih se lahko zelo lepo pokaže sposobnost samozdravljenja psov. Preprosto ponudimo psu povohati različna eterična olja in verjetno bo jasno pokazal, katera mu ustrezajo. Nekatera jim že v osnovi odsvetujejo, še toliko previdnejši smo pri mačkah. So pa eterična olja precej močna, čutila naših živali pa veliko občutljivejša kot naša, zato so za nekatere izkušene zeliščarje zadnje zatočišče pri zdravljenju živali. Zelo pomembno je izbrati čisto, ekološko olje preverjenega proizvajalca ter vedeti, kako se jih uporablja.
Večino eteričnih olj z visoko vsebnostjo fenolov in ketonov odsvetujejo za pse. Ketoni so prisotni v različnih koncentracijah, zato so nekatera olja varnejša od drugih. Pri psih lahko uporabljamo, denimo, eterično olje smilja in vetiverta.
POZOR: teh eteričnih olj ne uporabljajte! Odsvetovana eterična olja za psa so: janeža, breze, grenkega mandlja, črnega oreha, kafre, kitajskega cimeta (Cassia), klinčkov, česna, navadnega ožepka, brina, navadnega pelina (Artemisia vulgaris), gorčice, origana, polaja, timijana, rutice, sasafrasa, šetraja, vratiča, čajevca, tuje, zelenke (Gaultherie procumbens), pravega pelina in rmana; po drugih podatkih pa še agrumov, mete, bora, ylanga ylanga.
Odsvetovana eterična olja za mačko: zelenke, sladke breze (sweet birch), citrusa, bora, ylanga ylanga, mete, cimeta, polaja (pennyroyal), klinčkov, čajevca, timijana, origana, sivke, evkaliptusa. Določena eterična olja so bila nedavno tega svetovana pri mačkah, za, npr., zdravljenje ušesnih garij, tegob zgornjih dihal in blaženje stresa. V zadnjem času pa se kopičijo podatki, ki pričajo o toksičnosti eteričnih olj za mačko. Mačkam namreč manjka nekaterih encimov, ki omogočajo presnovo določenih sestavin eteričnih olj, zlasti fenolov. Fenolne komponente so naravno prisotne v nekaterih rastlinah in so visoko koncentrirane v eteričnih oljih. Najpogosteje prizadet organ zaradi eteričnih olj so jetra. Izpostavljanje lahko privede do resnih poškodb jeter, jetrne odpovedi, napadov ali celo smrti.
Probiotiki: zamislimo si prekrasen vrt s po nekaj tisoč različnih VRST rož živih barv in vonjav. Sedaj pa to podobo prenesimo na črevesje našega psa ali mačke, ki – če je zdravo – kot vrt goji dobre bakterije in preprečuje rast slabih. Vendar kako izbrati dober probiotik za mojega Švrka? Med izdelki s probiotiki je veliko razlik in stvari, na katere bodimo pozorni. Ali so dobre bakterije žive ob vstopu v njegovo črevesje? Ali ga imajo sposobnost naseliti? Ali izdelek vsebuje en sev ali več? Če enega, ali sejemo v črevesju monokulturo? Katere probiotične bakterije lahko ponosno povedo, da so njihov blagodejni učinek v črevesju že preučevali v raziskavah? Ali imajo dobre bakterije v izdelku ob sebi neločljivega partnerja – prebiotike (njuna sinergija je prava stvar)? Nasveti strokovnjakov glede izbire ustreznega probiotika za psa se razhajajo še v nečem. Nekateri menijo, da lahko za žival uporabimo probiotik, ki je namenjen za ljudi ali druge živali, odmerek pa prilagodimo teži živali. Spet druga teorija namiguje na potrebnost izbire specifičnih bakterij za vrsto živali, ki ji svetujemo probiotik. V tujini se pomena slednjega dobro zavedajo – ste že slišali za kapsule z blatom zdrave živali? Te omogočajo presaditev mikrobiote zdrave živali. Če si le vzamemo čas za opazovanje naše živali in verjamemo, da se tudi v njej skriva zdravnik, ki ve, kaj je zanjo dobro, prej omenjene kapsule niso tako presenečenje – kolikokrat smo videli svojega skrbno negovanega in hišno vzgojenega psa, da se je z največjim veseljem zapodil v sveže konjske fige in jih pospravil za količino celotnega dnevnega obroka? Še en dokaz, da naše male živali v sebi, tako kot mi, skrivajo najboljšega zdravnika!
Čeprav jih ni veliko, lahko omenimo dve spodbudni raziskavi, ki pričata o dobrem učinku probiotičnih bakterij pri psih za zdravljenje akutne driske neznanega vzroka. Ena izmed raziskav je nekoliko boljša od druge (Kelley RL in sod., Clinical benefits of probiotic canine-derived Bifidobacterium animalis strain AHC7 in dogs with acute idiopathic diarrhea, veterinary Therapeutics 2009). Preučevala je učinek za psa specifične probiotične bakterije Bifidobacterium animalis sev AHC7 pri dveh skupinah psov (skupaj 31 živalih). Ugotovila je, da so v skupini, ki je jemala probiotične bakterije, hitreje dosegli izboljšanje ter imeli manjši delež psov, ki so potrebovali zdravilo. Zaključek raziskave je, da zgoraj omenjena probiotična bakterija ponuja veterinarjem še eno orodje za zdravljenje akutne driske pri psih. Druga raziskava pa je uporabljala naslednji probiotični koktajl: Lactobacillus acidophilus, Pediococcus acidilactici, Bacillus subtilis, Bacillus licheniformis in Lactobacillus farciminis.
Probiotiki se tudi pri malih živalih uporabljajo za različna zdravstvena stanja, ne le črevesna. Veterinarji, ki zaupajo koristim probiotikov, preizkusijo več različnih izdelkov preverjenih proizvajalcev, preden se vdajo in zaključijo, da probiotiki v določenem primeru ne bodo pomagali. Ni enega in edinega probiotičnega dopolnila, ki bi bilo univerzalno za vsakega psa in zdravstveno stanje. Naslednji sevi naj bi imeli nekaj znanstvenega ozadja, ki podpira varnost uporabe in njeno učinkovitost: Enterococcus faecium, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus casei, Lactobacillus plantarum, Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium animalis.
Omega 3: ribje olje je naravni vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3. V nasprotju z ljudmi se pri malih živalih ribje olje pogosteje uporablja pri vnetih sklepih ter pri psih pri alergijah, ki se kažejo na koži, in za lepšo, sijočo dlako. Vir omega 3 so tudi lososovo, krilovo olje ter in olje rakcev, ki je eno najboljših, a se ga nekateri izogibajo zaradi ekoloških vzgibov. Vir omega 3 je tudi fitoplankton. Ribe dobijo celotno količino omega 3 iz njega. Tudi pri izbiri dobrega omega 3 je bistven izvor. Pri kakovostnem ribjem olju ali olju iz alg lahko glede odmerjanja razmišljate tako: če je izdelek namenjen hišnim ljubljencem, upoštevajte navodila na embalaži; če pa je namenjen ljudem, prilagodite odmerek glede na težo živali, saj so navodila na embalaži namenjena približno 70- kilogramskemu človeku.
Vitamini in minerali: vitaminsko-mineralne mešanice, multivitaminski pripravki so kot prehransko dopolnilo za živali kot inventar, saj so na voljo že zelo dolgo. Večinoma gre za sintetično pridobljene vitamine in minerale. Če nekaterim strokovnjakom omenimo dodajanje vitaminov in mineralov, jih bo bolj kot pomanjkanje teh zaskrbelo predoziranje z njimi. Taka zgodba se lahko hitro zgodi z, npr., vitaminom A. Za druge strokovnjake so priporočljivi dnevni vnosi (PDV) zastareli. Posledično imamo za ljudi na trgu vse več izdelkov z bistveno večjimi odmerki, kot so PDV. Zlasti nekaterih mineralov ni priporočljivo dodajati po navdihu. Za naše kosmatince naj nas ne skrbi, če jedo doma pripravljeno hrano. V hrani so vitamini in minerali v razmerju in obliki, ki jim ne moreta škoditi. Dodajanje, zlasti tistih naravnega izvora, je še posebej dobrodošlo v stanjih, kot so npr. obdobja okrevanja po dolgotrajni bolezni, mlade živali v času intenzivne rasti, pri športno aktivnih psih.
Ostane vprašanje, kako jih potem odmerjati. V Sloveniji že najdemo izdelke iz vitaminov in mineralov naravnega izvora, naravnega vira kalcija (jajčne lupine v prahu), naravni vir zlasti vitaminov B-kompleksa (pivski kvas). Pri odmerjanju sledite navodilom proizvajalca.
Bachove esence: ker je čustven vidik življenja naše živali zelo pomemben, je tudi pri njih vse več izkušenj z uporabo Bachovih cvetnih esenc. V specializiranih trgovinah so nam na voljo tudi brošurice z jasnim in kratkim opisom njihove uporabe.
Še kaj? Uganili ste, še: konoplja, glukozamin, medicinske gobe, kolostrum, encimi, aminokisline, alge – vse to se že s pridom uporablja pri psih in mačkah. Posebej ob vse večjih obremenitvah s kemikalijami in težkimi kovinami bo tudi našim štirinožnim prijateljem koristilo, da jim z algami ali pegastim badljem pomagamo hitreje razstrupljati telo. S spirulino in klamatsko algo so delali tudi številne študije in dokazali njihovo blagodejno učinkovanje na živali. Vsak dan si lahko preberemo kaj novega o koristih nam doslej nepoznanih zdravilnih rastlin ali kake hranilne snovi. V znanju je moč in z njo lahko svojim dragim prijateljem kot tudi samim sebi zelo pomagamo.
