Čeprav se v tem času še kako veselimo sončnih žarkov, pa bodo ti kmalu postali premočni, da bi se jim predolgo nastavljali in se potili v njihovi moči. Tudi na domačem vrtu, predvsem na delih, ki jih namenimo za sproščanje in kuhinjo na prostem, je lahko pripekajoče sonce precejšna ovira. Najprijetnejša je zagotovo naravna senca, in če nam te ne more ponuditi kakšno veliko drevo, je druga, morda še boljša rešitev pergola, po kateri se vzpenjajo rastline z bogatim listjem in dišečimi cvetovi.
Obstaja veliko vrst pergol, glavni namen pa je vedno isti – vizualno omejiti, zaščititi in dekorirati prostor na vrtu, ki smo ga namenili druženju in sproščanju. Pergole, ki jih postavimo predvsem z namenom, da nam ponudijo čim bolj naravno senco, navadno zaraščamo z rastlinami. Najboljše je seveda, da te sadimo neposredno v tla, če te možnosti nimamo ali izberemo rastline, ki ne prenesejo zmrzali, pa jim lahko namenimo tudi veliko okrasno posodo.
Naj bo trdna kakor kamen, skala, kost
Najbolj klasične in ekonomične pergole so narejene iz lesa, če smo le malce spretni, pa si jo lahko postavimo tudi sami. Poleg lesa lahko ogrodje pergole sestavljajo tudi drugi materiali – od opeke do žice in aluminija. Ključno pri vseh materialih pa je, da nosilni pokončni deli zagotavljajo trdno osnovo. Če pergolo postavljamo neposredno na vrtna tla, navadno za vsak nosilen steber izkopljemo jamo (idealno je vsaj šest nosilnih stebrov), na dno jame dodamo nekaj peska, nato pa steber za stebrom na enem koncu zakopljemo trdno v zemljo. Po potrebi tudi cementiramo. Če stebre pritrjujemo na beton, moramo poskrbeti, da so z močnimi vijaki trdno pritrjeni na podlago. Prav hitro namreč lahko podcenimo končno težo, saj pogosto pozabimo, da se na liste vzpenjajočih se rastlin ujamejo tudi težke dežne kaplje, morda celo sneg ali led. Nosilna struktura mora zdržati tudi največje obremenitve in na to nikakor ne gre pozabiti.
Kako velika bo pergola, je odvisno od namena uporabe. Višina mora biti vsaj toliko visoka, kot je nekoliko višji odrasel človek (najmanj dva, a raje dva metra in pol), koliko bo šla v širino, pa je odvisno od tega, koliko ljudi predvidevamo, da se bo na tem prostoru zadrževalo hkrati. Velikost moramo prilagoditi tudi sami velikosti vrta. Širša ko je pergola, trdnejši morajo biti nosilni elementi in tudi prečke ob strani.
Ko se odločamo o vertikalni podpori, po kateri se bodo vzpenjale naše rastline, imejmo v mislih, da se morata ta dva elementa primerno dopolnjevati. Naj nas nikar ne premami, da bi bili na tem delu površni in bi namesto dodelanih materialov izbrali kar navadne deske v lenobni miselnosti, da se izpod listja rastlinja tako ali tako ne bo veliko videlo. Kasneje bomo težko kaj popravili, zato se potrudimo že od vsega začetka. Enako velja tudi za elemente za »streho«. Če želimo še malenkost več, lahko robove dekorativno obdelamo. Čim bolj bodo prečni nosilci postavljeni drug ob drugem, tem bolj bomo imeli občutek, da smo v ograjenem prostoru.
8 izbranih rastlin za dopolnitev pergole
Klematis ali srobot
Sroboti, še posebej velikocvetne sorte, so zagotovo med najlepšimi rastlinami za pergole, saj bogato cvetijo in svoje cvetove tvorijo že vse od pomladi. Rastlina ima rada, da je njen spodnji del v rahli senci, zgoraj pa se vzpenja proti soncu. Obstajajo številne sorte in hibridi, uspešno pa jo lahko kombiniramo tudi z drugimi rastlinami, najbolje kar s plazečimi se vrtnicami. V skupni kombinaciji bosta ponudila ne le odlično senco, pač pa prav spektakularen videz.
Kovačnik
Kovačnik je hitro rastoča listopadna vzpenjavka, ki bo pergolo zelo hitro prekrila. Najbolj značilni so njeni aromatični cvetovi, rumenkaste in po zunanji strani nekoliko rdeče barve. Tvori tudi plodove, ki so koralno rdeče barve, če jih užijemo, pa lahko povzročijo prebavne težave. Rastlina najbolje raste na srednje globokih, sred¬nje vlažnih, hranljivih in z apnencem bogatih tleh.
Glicinija oz. kitajska visterija
Velika sivkasto modra socvetja in sladkast vonj naredijo to vzpenjavko zares fascinantno. Cveti spomladi in še enkrat malce bolj skromno v začetku jeseni. Njena ovijalna debla lahko dosežejo premer tudi 20 cm. Glicinija raste hitro, potrebuje pa dobro prehranjena tla in veliko sonca na zavetrni legi. Ker posamezni poganjki letno zrastejo tudi do dva metra, jo je treba redno obrezovati.
Jasminova troblja
Jasminova troblja nas začara s svojimi značilnimi, troblji podobnimi cvetovi, ki so navadno oranžne, lahko pa tudi rumene in rdeče barve. Prva tri leta rastlina raste počasi, kasneje pa rast močno pospeši in potrebuje občasno obrezovanje, da nam ne pobegne izpod nadzora. Cveti od julija do septembra.
Bršljan
Če je naš vrt pretežno v senci in želimo s pergolo dodati predvsem okrasen dodatek, je za take razmere najboljša rastlina bršljan. Njegova prepoznavna značilnost so čudoviti listi različnih odtenkov zelene, ker je zelo nezahteven za vzgojo, pa ne potrebuje veliko naše pozornosti. Vzdrži tudi najrazličnejše vremenske razmere.
Kivi
Kivi je vzpenjavka, in ker zaradi velikih listov potrebuje precej prostora za svojo rast, je odlična rastlina za preraščanje pergole. V zadnjem času je na trgu veliko sort, ki so odporne proti mrazu, če želimo, da nas razveseli s svojimi plodovi, pa moramo v bližino posaditi rastlino z ženskimi in rastlino z moškimi cvetovi. Potreboval bo tudi redno obrezovanje.
Navadni hmelj
Da, to je ista rastlina, iz katere pridobivamo pivo, ima pa lahko tudi okrasno funkcijo. Ker raste zelo hitro in ima lepe, rumenkasto zelene liste, je več kot primerna za pergole. Je tudi dokaj lahka za vzgojo in dobro prenaša nizke temperature. Njena klasasta socvetja v obliki storžkov lahko obiramo avgusta, ko dozorijo, in jih uporabljamo za čaj, ki učinkuje pomirjevalno. Še posebno navdušeni nad tako pergolo bodo tudi varilci piva.
Vinska trta
Velika večina si sedenje pod senco vinske trte, ki diši po omamno sladkih grozdih, predstavlja kot raj na zemlji. In tako tudi je. Je pa za to, da bo naša vinska trta oz. brajda obrodila, potrebno primerno obrezovanje. Prvih nekaj let rastlino obrezujemo predvsem zato, da pridobi pravo obliko okoli naših opornih stebrov ter pravo strukturo krošnje. Ko dosežemo želeno višino, pa lahko začnemo z obrezovanjem, ki je potrebno za zdravo rast in bogat pridelek.
Objavljeno v reviji Zeleni raj št. 5, 15. 4. 2019.
