Še hitrejša pot do sitosti so pripravljena žita v obliki kosmičev, ki si jih natrosimo v krožnik in dodamo skodelico mleka ali jogurta. V kosmičih pogosto najdemo posušeno sadje, ki pa žal ni edini vir sladkorja. Pregled Zveze potrošnikov Slovenije je pokazal, da ima velika večina kosmičev v naših trgovinah preveč dodanega sladkorja.
Kosmiči pod drobnogledom
Žita vsebujejo več beljakovin kot mesni barjeni izdelki, na primer hrenovke, posebne salame in paštete, zaradi česar jih dietologi toplo priporočajo za zajtrk. Vendar pa vsi žitni izdelki niso vredni našega denarja, saj se nekateri dobesedno kopajo v sladkorju, pa tudi v dodanih maščobah, prehranskih vlaknin pa skorajda nimajo.
Manj je bolje!
Glavna sestavina pripravljenih žitnih izdelkov za zajtrk so ogljikovi hidrati. Tudi v testiranih vzorcih jih je bilo veliko, a za presojo, ali je izdelek ustrezen kot zdrav obrok, je pomembno vedeti, kolikšen je delež različnih oblik sladkorja v ogljikovih hidratih. Poleg naravnega je lahko sladkor dodan v obliki glukoze, fruktoze, dekstroze, maltoze, medu, karamele, čokolade in sladnega ekstrakta (iz ječmena). Veliko testiranih vzorcev je vsebovalo preveč takšnih sladkorjev, nekateri so imeli tudi preveč maščob.
Pripravimo si svoje kosmiče
Hrustljavo mešanico kosmičev, imenovano granola, si zlahka pripravimo sami. Potrebujemo ovsene, ržene, pirine, pšenične in ječmenove kosmiče, različna semena, od bučnih do sezamovih, oreščke vseh vrst ter brusnice, rozine ali drugo kandirano sadje. Mešanici kosmičev dodamo od 15 do 20 odstotkov semen in oreščkov. Po želji jih osladimo z žlico medu ali javorjevega sirupa. Dobro premešamo in približno 45 minut pražimo v pečici pri 130 stopinjah Celzija. Vmes večkrat premešamo. Ohlajeno mešanico hranimo v tesno zaprti posodi ter v hladnem in temnem prostoru, da se kosmiči ne navlažijo.
Vlaknine
Kosmiči naj imajo čim več prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na naše telo, predvsem na prebavo. Vsebujejo naj vsaj šest gramov vlaknin v 100 gramih živila.
