V mrzlih zimskih dneh se večkrat spomnimo na tople poletne dni, ki smo jih preživeli na dopustu. Še zdaj čutimo omamni vonj morja, zelišč in drugih sredozemskih rastlin. Ob lepih fotografijah nas ponese tja daleč in zaželimo si miru, sonca in toplote. In ker pozimi radi sanjarimo in načrtujemo si včasih zaželimo prenesti košček morja domov, na svoj vrt.
Tako vsako leto kupimo kakšno sredozemsko rastlino, ki zime zunaj, na vrtu, ne bi preživela. Kar naenkrat imamo doma večje število posodovk, ki so vsako leto večje, mi pa jih moramo v jeseni preseliti v notranje prostore. Največkrat primernih prostorov za prezimovanje sploh nimamo ali pa nam ga počasi začenja primanjkovati. Zaradi tega je bolje, da sadimo prezimno trdne rastline, ki jim pogoji na našem vrtu ustrezajo. Lepote sredozemskih rastlin pa se naužijmo na potovanjih ali pa jih občudujmo na fotografijah. Če pa se jim le ne moremo v celoti odpovedati, pa si od časa do časa le privoščimo kakšno.
Oleander
To je ena bolj znanih in priljubljenih sredozemskih rastlin. Je zelo nezahteven. Posadimo ga v navadno vrtno zemljo. Cveti celo poletje, le dovolj sonca mu moramo dati. Ima zelo lepe cvetove, ki so združeni v socvetja. Cvetovi so lahko rdeči, vijolični, oranžni ali beli. Oleander sušo dobro prenaša, kljub temu pa ga moramo v vročih dneh obilno zalivati, v deževnem vremenu pa manj. Obrezujemo ga v jeseni, ko veje postanejo gole.
Ker nizkih temperatur ne prenaša, ga moramo v hladnejšem podnebju gojiti kot posodovko. Glede prezimovanja je oleander neproblematičen, saj ga lahko prezimimo celo v kleti ali garaži. Pozimi potrebuje zelo malo vlage in svetlobe. V jeseni ga zgodaj postavimo v prezimovališče, spomladi pa čim prej nazaj na prosto. Najbolje bo, če ga postavimo ob južno steno hiše.
Vedeti pa moramo, da oleander spada med strupene rastline. Je v celoti strupen, že njegovi listi lahko dražijo kožo.
Granatno jabolko
To je lep listopaden grm, ki zraste od 3 do 4 m visoko. Naredi čudovite, oranžno-rdeče cvetove, v jeseni pa nenavadne plodove, lepe na pogled in užitne. Vsebujejo zelo veliko vitamina C. Plodovi dozorijo šele takrat, ko listi že odpadejo.
Granatno jabolko posadimo v pusto ilovnato zemljo, na sončno lego in v zavetno rastišče. V hladnejšem podnebju ne prezimi na prostem. Lahko pa granatno jabolko vzgajamo tudi kot posodovko, ki jo prezimljamo v notranjih prostorih. V tem primeru posadimo pritlikavo sorto, ki ima manjše plodove.
Albicija
To je čudovito listopadno drevo iz družine mimoz, zaradi tega jo imenujemo tudi kitajska mimoza. Njeni listi so deljeni. Za njih je značilno da so podnevi odprti, zvečer in ob slabem vremenu pa se zaprejo. V jeseni se listi lepo obarvajo. Drevo pa je najlepše ko cveti. Cvetovi so nežni kot puh, rožnate barve in imajo nežen vonj. Zraste od 5 do 10 m visoko. Njegovo višino lahko z obrezovanjem znižamo. Albicija raste zelo hitro, in sicer 1 m na leto. Tako traja od 5 do 6 let, da iz semena nastane lepo drevo, z dežnikasto oblikovano krošnjo, primerno za posedanje pod njo. Krošnja je precej zračna, zato pod njo dobro uspeva tudi zelenica. Ker je albicija nekaj posebnega, je najboljše, da jo posadimo kot solitrno drevo.
Navadni lepljivec
To je zimzelena rastlina, ki je lahko manjše drevo ali visok grm, lahko pa ga uporabimo za živo mejo. Rad ima rodovitna in vlažna tla ter veliko sonca, uspeval pa bo tudi v polsenci. Če ga bomo uporabljali za živo mejo, posadimo 2 do 3 sadike na tekoči meter.
Pampaška trava
Je šopasto rastoča trava, ki zraste približno 3 m visoko. Sadimo jo zaradi čudovitih latastih cvetov, ki so še lepši, ko se posušijo. Pampaška trava potrebuje za svojo rast veliko sonca in dobro odcedna tla. Prenaša tudi nekoliko nižje zimske temperature, vendar moramo vedeti da je bolj občutljiva kot ostale okrasne trave. Pred zimo jo zaščitimo tako, da njene liste zvežemo v šope, spodnji del pa prekrijemo z listjem. Porežemo jo šele pozno spomladi.
To je zelo lepa rastlina, ki bo najlepša, če jo bomo sadili posamično ali v manjših skupinah. Vedeti pa moramo, da se pampaška trava v ugodnih pogojih precej razrašča.
Tamariša
Je nezahtevna rastlina. Posadimo jo na sonce v dobro odcedna tla. Zraste v večji grm in ima lokasto upognjene veje. V vrt prinaša videz lahkotnosti in svežine. Tamariša je najlepša poleti, ko so njene veje posute s številnimi rožnatimi cvetovi. Cveti na lanskoletnih poganjkih. Ker se zelo hitro obrašča, jo je dobro vsako leto nekoliko obrezati. Ker dobro prenaša slana tla, jo večkrat srečamo ob morju, uspevala pa bo tudi v alkalnih tleh.
Zvezdasti jasmin
To je zimzelena vzpenjavka z gladkimi, bleščečimi in zelenimi listi. Cvetovi so kot majhne bele zvezdice, od tod tudi ime. Cveti poleti in ima prijeten vonj. Dobro je, če rastlino vsake toliko časa obrežemo in pomladimo, da ne bomo imeli preveč starega lesa.
Sivka
Sivka ima sivo modre liste in vijolične, modre, rožnate ali bele cvetove. Cvetovi imajo prijeten vonj, ki je najmočnejši takrat, ko so še delno zaprti. Najbolj znana je navadna sivka, ki je tudi najbolj trpežna. Ima nežne vijolične cvetove. Posadimo jo na sonce v dobro odcedna tla. Navadna sivka prenese tudi nekoliko nižje temperature. V hladnejšem podnebju jo posadimo v bolj zavetno lego. Obrezujmo jo pozno spomladi, ko začne odganjati. Zelo močne rezi ne prenaša prav dobro.
Rožmarin
To je od 30 do 150 cm visok grm, ki ima igličaste liste in drobne svetlomodre cvetove. V toplejšem podnebju ga večkrat uporabljajo za živo mejo. Pri nas ga na vrtovih srečamo na Primorskem, v notranjosti države pa ga gojimo kot posodovko, saj nizkih zimskih temperatur ne prenaša prav dobro. Njegove liste in cvetove uporabljamo tako v zdravilstvu kot v kulinariki.
Murva
To je mogočno drevo, ki daje senco, obenem pa se lahko posladkamo z njenimi plodovi. Poznamo belo in črno murvo. Drevo črne murve je bolj trpežno in lahko doseže visoko starost. Uspeva tudi v celinskem podnebju. Na Primorskem srečamo murvo največkrat na vaškem trgu, kjer posedajo vaščani.
Je hitro rastoče drevo, ki zarodi zelo zgodaj. V vrt jo posadimo le, če imamo zanjo dovolj prostora. Za manjše vrtove so bolj priporočljive povešave oblike. Murva je skromna rastlina, saj uspeva tudi na bolj revnih tleh. Obrezujemo jo pozimi. Zanjo je značilno, da se zelo dobro obrašča. Večkrat lahko vidimo stara drevesa z mlado krošnjo.
