Prav vsi ljubitelji vrtnarjenja se verjetno zavedamo, da je kompost eno izmed najboljših gnojil za naš vrt. Vemo tudi, da s kompostom zmanjšujemo količino odpadkov in tako tudi na splošno skrbimo za boljše zdravje narave. Pa vendar se predvsem vrtnarski začetniki in urbani vrtnarji domačega kompostiranja izogibajo, razlog za to pa so napačne predstave o tem, kaj je potrebno in koliko truda je treba vložiti. Da bodo izgovori odveč, v tem prispevku zavračamo štiri najbolj splošne mite o kompostiranju, ki preverjeno ne držijo.
1. mit: Kompostirati je mogoče le zunaj, kjer je dovolj prostora
Ko pomislimo na kompostiranje, se navadno spomnimo na velik kompostni kup za hišo, ki je skrit v najbolj odmaknjen del vrta. V resnici pa ni potrebno, da je kompostni kup velik, in tudi ni potrebno, da je le v kotičku za hišo. Še več, kompost lahko danes pridelujemo celo v svoji kuhinji, in to v majhnem kompostniku pod kuhinjskim koritom! Ja, res je, znanost ves čas išče rešitve, ki bi človeku poenostavile življenje in izvedbo aktivnosti, ki podpirajo skrb za naravo, in tako je tudi pri kompostiranju. Ena izmed najbolj priljubljenih oblik gospodinjskega kompostiranja so t. i. kompostniki bokaši. Če vam ideja o tem, da bi doma imeli deževnike, ni odveč, pa je izredno preprosta rešitev tudi t. i. vermikompostiranje, za katero potrebujemo le zaboj s pokrovom, podlago in deževnike. Če se vam kompostiranje doma nikakor ne zdi sprejemljivo, pa res ni nobenega razloga, da tega ne bi počeli vsaj na balkonu ali terasi.
2. mit: Kompostiranje je težko, držati se je treba natančnih navodil
Kompostiranje je povsem naraven proces razkrajanja organskih materialov, ki ga lahko opazujemo tudi v naravi. Res je, da obstajajo tudi zelo prefinjeni »recpeti« za kompostiranje, v resnici pa je ključ le v tem, da enakomerno zlagamo mokre materiale (kot je večina gospodinjskih odpadkov) in suhe materiale (listi, iglice, karton, kavna vsebina …). Pri metodi bokaši se držimo navodil proizvajalcev, še najpreprostejše pa je vermikompostiranje, kjer praktično le hranimo svoje deževnike z odvečnimi organskimi odpadki. Načeloma velja, da je na začetku res morda treba malce raziskovati, da bi dobro spoznali delovanje našega kompostnega sistema, a sistem nam hitro zleze pod kožo in ne zahteva več velikega napora.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
3. mit: Kompostiranje zahteva veliko časa
Res je, da klasičen kompostni kup zahteva celo nekaj sezon, da se primerno razgradi, z novimi tehnološkimi rešitvami za urbano vrtnarjenje pa je ta proces veliko hitrejši. S primernim rotacijskim kompostnikom si lahko pridelamo s hranili bogat kompost v le šestih tednih. Metoda bokaši je z dvema tednoma v posodi in dvema tednoma v tleh najverjetneje hitrostna zmagovalka v kategoriji, malce več kot mesec dni pa bodo naše odpadke v »črno zlato«, ki dela čudeže na vrtu, spreminjali deževniki.
4. mit: Kompostiranje smrdi
Vsi vemo, da gnitje organskih snovi smrdi, zato je splošno mnenje, da smrdi tudi kompostiranje. Vendar ni nujno tako, pravzaprav kompost dobi neprimeren vonj le, če z njim ne ravnamo pravilno. Smrad se namreč razvije, če je kompostni kup preveč moker, nima dovolj kisika ali pa se sproža preveč dušika. Tako moramo paziti, da materiali niso preveč mokri, vedno pa moramo kompostni kup tudi zaščititi pred dežjem. Hkrati je vseeno treba paziti, da se kup ne izsuši, saj v tem primeru proces razgrajevanja ne bo potekal. Poleg tega mora kompost vsebovati tudi veliko zračnih žepkov. V rotacijskih kompostnikih je za to odlično poskrbljeno, saj tam zrak ves čas kroži. Če imamo klasičen kompostni kup, pa ga na vsakih nekaj tednov dodobra prebodemo z vilami, s čimer bomo zrak pripeljali do vseh mikrobov in jim tako omogočili lažje delo.
Kompostiranje s sodobnimi pripomočki tako postaja vedno lažje in dostopno prav vsakemu gospodinjstvu. Izkoristite to možnost in naredite nekaj dobrega za svoj vrt in naravo.
