Ljudje z diagnosticiranimi boleznimi pljuč lahko simptome bolezni z redno vadbo zelo omilite. Žal pa se dostikrat zgodi, da ravno takšni posamezniki nimajo motivacije za rekreacijo, saj na začetku hitro ostanejo brez sape ali pa se bojijo, da bodo poslabšali bolezen. Namesto da so vse bolj aktivni, so vse manj in sčasoma jim že najpreprostejše dnevne obveznosti povzročijo težave. Najbolje se je posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom, preden se lotite športa, saj morate obliko vadbe prilagoditi svojim sposobnostim, da bo varna. Običajno se takšnim bolnikom priporoča intervalni trening, pri katerem izmenjujete vadbo, ki traja minuto do dve, s kratkimi odmori. Pomembno je, da vadbo upočasnite najpozneje takrat, ko ste preveč zadihani, da bi lahko govorili.
KOPB: če imate KOPB, imate poškodovane dihalne poti. To pomeni, da se ob izdihu vaše pljučne poti zožijo, še preden se znebite vsega zraka v pljučih, pri zelo napredovani bolezni pa tudi s težavo zagotavljate dovolj zraka. V tem primeru boste za vadbo potrebovali dodaten kisik. Še preden začnete vaditi, se o tem posvetujte z zdravnikom.
PLJUČNA FIBROZA: to pomeni zabrazgotinjenje pljučnega tkiva, kar zmanjša elastičnost pljuč, poveča dihalno delo in vodi v pomanjkanje kisika. Če nenadoma med vadbo postanete zelo zadihani in se zadihanost niti po koncu napora ne umiri, obiščite zdravnika.
ASTMA: če imate astmo dobro nadzorovano (zdravnik vam je predpisal inhalator), lahko z njo telovadite enako intenzivno kot zdravi ljudje. Tisti, ki nastopate na športnih tekmovanjih in jemljete zdravila zoper astmo, pa preverite, da niso na dopinškem seznamu prepovedanih.
