Govedina nima pravega okusa brez hrena. Čeprav ste si mnogi olajšali delo in kupujete hren v kozarčkih, naj povem, da ga na vrtu sploh ni težko pridelati. Le malo se je treba potruditi sredi rastne dobe, pa boste imeli debele in aromatične korene več čas na razpolago.
Kako se lotiti dela
Najtežje je priti do sadilnega materiala. Najenostavneje je, če vam kdo, ki ima hren na vrtu kot plevel, izkoplje nekaj dokaj debelih korenov in začnite.
Hren je sicer trajnica, a za tako debele korene, kot jih vidite v trgovinah in na tržnicah, ga pridelujemo na enoletni način. To pomeni, da korene vsako leto izkopljemo, z njih poberemo tudi sadilni material in seveda pojemo.
Začnete lahko tudi tako, da odrežete zgornji del korena, če vidite, da so na njem še ostanki listov. Tudi ta pogosto zraste v novo rastlino.
Hren potrebuje dobro, globoko zemljo, uspeva pa tako v težki, grudasti prsti kakor tudi na peščenih zemljiščih.
Peščena zemljišča je priporočljivo obilno pognojiti s kompostom, ne pa s hlevskim gnojem. Dobra izbira za vzgojo hrena so tudi gredice, ki so bile z gnojem gnojene minulo leto. Neposredno gnojenje z gnojem hrenu ne ustreza, tako kot tudi ne vsem drugim korenovkam.
Komposta lahko uporabite do 12 l/m2, lahko pa se odločite za kupljena organska gnojila, ki jih potresete in zadelate v celotno globino prekopavanja (25 cm) po navodilu na vrečah. Svetujem tudi, da uporabite nekaj kalijevega sulfata (ne klorida!), saj je okus hrena odvisen tudi od količine žvepla. Kot ena od križnic ima hren tudi velike potrebe po kaliju. Glede na analizo prsti potrebujete od 20 do 60 dg/10 m2 50-odstotnega kalijevega sulfata.
Gredice pripravite jeseni, potem lahko spomladi sadite zelo zgodaj.
V kolobarju je treba paziti, da je tam rasla katera od križnic vsaj tri leta prej, še bolje pa pet let pred tem. Če sejete rastline za zeleni podor, to ne smeta biti gorjušica in redkev. Priporočam, naj bodo križnice posejane v mešanici s facelijo, ajdo, sončnicami in morda grašico ali kakšno enoletno deteljo. Tako ne bodo negativno vplivale na kolobar, zemljo pa bodo vseeno prerahljale.
Sajenje
Hren pridelujemo iz manjših, stranskih korenin. Semena ni na trgu in se tudi ne prideluje. Sadilni material so za moški palec debele in okoli 20 do 30 cm dolge korenike.
V običajni pridelavi jih režemo s spodnjega dela korena, ki ga izpulimo za prehrano. Kot sem že napisala, lahko pričnete tudi z nekoliko debelejšimi korenikami hrena, ki raste kot trajnica v kotu vrta. Naj bodo čim debelejše in dolge cca 20 cm (lahko tudi več). Dela se lahko lotite tako spomladi kakor jeseni. Bodite dovolj zgodnji (konec marca ali začetek aprila). Potem boste imeli od jeseni naprej svoj hren.
Izkopljite od 20 do 25 cm globok jarek, v katerega korenike položite vodoravno. Naj gledajo vse v isto smer. Priporočam tudi, da si zapomnite ali narišete, kako ste sadili, saj boste to potrebovali pri čiščenju korenov. V eni vrsti naj bodo vsi spodnji deli korenov usmerjeni v eno smer, v naslednji v drugo. Tudi to vam bo kasneje prišlo prav.
Menim, da bi bilo idealno, če bi imeli vrsto ali dve hrena ob gredici s krompirjem. Hren je namreč ovira za voluharje, pa tudi strune. Med koreninami, položenimi v tla, naj bo toliko prostora, kolikor so dolge. Med vrstami pa naj bo vsaj 50 cm razmika. Ko ste korenine položili, jih prekrijte z zemljo.
Do junija morate samo odstranjevati plevel in morda zemljo enkrat prerahljati.
Nujno je čiščenje korenov v juniju
Doslej verjetno niste zvedeli nič novega. Naslednje pa so mnogi pozabili, čeprav so naše babice to poznale. Zdaj pride prav opozorilo, naj bodo vsi koreni ob sajenju obrnjeni v isto smer. Ko zelena rozeta obsega nekje od 5 do 10 listov, velikosti 40 cm, a ni nujno, da ste tako zelo natančni, skratka, ko je rozeta nekje do polovice rasti, se lotite čiščenja korena. Če boste to naredili, bo koren debel, raven, brez stranskih korenin, torej tak, kot ga najdete na policah trgovin.
Na gredo se postavite tako, da boste imeli liste rastline v vrsti med nogami v smeri, kot ste posadili korenine. Previdno dvignite celotno rastlino iz zemlje tako, da bo v zemlji samo še konec korena. Nato odstranite prav vse stranske korenine, ne glede na njihovo debelino, kajti tudi najtanjši laski bodo jeseni zrasli v stranske korenine. Nato položite rastlino nazaj v zemljo in nanjo nasujte veliko zemlje. Nič se ne bojte, nasujte toliko prsti, da samo konice listov gledajo iz nje. Najbolje je, da osujete kar celo vrsto, tako bodo rastline rasle v grebenu (kot krompir).
Tega dela se je najbolje lotiti v oblačnem vremenu.
Zdaj lahko razumete, zakaj mora biti gnojilo pomešano z zemljo v vsej globini rasti. Korenine, ki bodo jemale hranila in vodo iz tal, ostanejo samo v spodnjem delu korena, ki je nekje 20 cm v globini po osipavanju.
Zdaj lahko dodate tudi nekaj komposta, na vse skupaj lahko daste tudi zastirko, odličen je sveže nakošen gabez, pa tudi gozdna praprot. Seveda pa ustreza tudi pokošena trava z zelenice ali druge sveže rastline.
Ostrina hrena je odvisna od količine žvepla, ki je hrenu poleti na razpolago, pa tudi od namakanja. Hren morate namakati, saj v suši postane preoster, skoraj neužiten. Tudi grenkoba je posledica suše.
Izkop pridelka
Pridelek izkopljite od oktobra naprej sproti, pač glede na to, koliko hrena potrebujete. Hren sicer prezimi, ni nujno jesensko spravilo. A ko je zemlja zamrznjena, je nedosegljiv. Zato ga je bolje izkopati pozno jeseni, novembra, morda celo decembra.
Za izkopavanje uporabite vile, ne lopate. Iz zemlje spravite cele korene, kolikor je mogoče, prav vse, ne samo enega dela. Če se koren spodaj odlomi, poiščite in izkopljite tudi zlomljeni del. To je potrebno iz dveh pomembnih razlogov.
Prvi je ta, da vsaka polomljena, v zemlji pozabljena korenina požene in je lahko naslednje leto nadležen plevel. Ker je globoka, je puljenje zahtevno in težavno opravilo.
Drugi, pomemben razlog pa je, da se prav s spodnjega dela korena nabere sadilni material za naprej. Če ste korene junija dobro očistili, se samo na spodnjem delu, ki ste ga pustili, oblikuje več stranskih korenin. Te potem porežite in vse, debelejše od palca in dolge vsaj 20 cm, shranite kot sadilni material. Debeli, gladki del korena kar odrežite in shranite posebej.
Skladiščenje hrena
Hren hranite, tako kakor vsako korenovko, pri temperaturah okoli 0 °C in v vlažnem (do 90 %) prostoru, najbolje v kleti. Priporočam hranjenje v pesku, žagovini ali listju, da korenine ohranijo zračno vlago. Sadilni material lahko daste v plitve zabojčke in ga prav tako hranite v pesku, žagovini, zemlji, listju ali slami do pomladi.
Po izkopu korene najprej osušite, nikakor ne čistite prsti in drugega z vodo. Izberite hladen, temen in zračen prostor. Ko se dovolj osušijo, odstranite z njih ostanke zemlje in jih shranite v kleti. Obnesejo se tudi zasipnice. Sadilni material lahko zakopljete v mrežasti vrečah (ne PVC) nekam v zemljo ali pesek tudi na prostem.
Hren je koristen za nas …
Najboljši je sveže nariban ali narezan. Lahko ga tudi naribate in shranite v slanici ali kisu. Vse križnice so znane po tem, da vsebujejo veliko žvepla. V hrenu se ga nakopiči največ, od tod njegova ostrina. Zato pa nam očisti dihala, prežene sluzi iz dihalnega sistema, da lažje zadihamo. Razkuži in očisti nam tudi ves prebavni trakt. Zato je kombinacija hrena in težkih, mastnih in prekajenih jedi ob velikonočnih praznikih dobrodošla.
Užitni pa so tudi mladi hrenovi listi in poganjki, ki jih lahko mešamo z drugo mlado zelenjavo spomladi. Vsebujejo veliko vitamina C, beta karotina in drugih koristnih sestavin.
… in pri naravnem varstvu rastlin
Liste hrena lahko uporabljamo tudi za naravno varstvu rastlin. Je edini pripravek, ki deluje na sivo in belo plesen ter na monilijo. Zato ga je dobro imeti na vsakem vrtu.
Iz listov lahko preprosto skuhamo čaj: 500 g zelenih listov prelijemo z vrelo vodo (1–5 l) in pustimo stati 15 minut. Odcedimo in ohladimo.
Prevrelko pa naredimo tako, da 300 g rastlinskih delov prelijemo z 10 l vode in pustimo stati na toplem tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Odcedimo in uporabimo. Redčenje ni potrebno. S temi pripravki je zelo priporočljivo občasno zaliti čebulnice, tudi okrasne po cvetenju. Tudi česen in čebula v vlažnem vremenu manj gnijeta po zaslugi omenjenih pripravkov.
