Zagotovo ste v kakšnem filmu ali nadaljevanki videli prizor, kjer neka oseba s čokolado zdravi zlomljeno srce po prekinitvi ljubezenske zveze. Morda tudi sami kdaj posežete po sladkem, kadar ste slabše razpoloženi.
Povsod si lahko preberete prispevke, ki pravijo, da uživanje čokolade povečuje raven serotonina, hormona, ki pozitivno vpliva na razpoloženje, spanje, apetit, učenje in pomnjenje. Pa vendar sodobni svet ne uživa sladkega le v stresnih razmerah, temveč naša vsakodnevna prehrana temelji na velikem vnosu sladkorja. Nedavna raziskava je pokazala, da povprečni Američan dnevno v svoje telo vnese vsaj trideset čajnih žlic sladkorja. Predelani ogljikovi hidrati so povsod – v pekovskih izdelkih, osvežujočih pijačah, prigrizkih in piškotih.
Ali obstaja povezava?
Hkrati statistika kaže na drugo težavo. Trenutno okoli tristo milijonov ljudi po svetu trpi zaradi bolezni moderne dobe – depresije. V zadnjih desetih letih beležimo naraščanje depresije za kar dvajset odstotkov, tako da lahko govorimo o resnični krizi na svetovni ravni, poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Čeprav je depresija pogosto posledica kompleksne interakcije bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov in zahteva resen pristop k zdravljenju, se postavlja vprašanje, ali obstaja povezava med tema skrb zbujajočima trendoma: vse več hrane, ki temelji na enostavnih sladkorjih, in vse več depresije.
Znani psiholog Jordan Peterson pravi, da sta se s hčerjo znebila avtoimunskih bolezni in depresije, za katerimi sta zbolela pred leti, ko sta uvedla korenite spremembe v svojo prehrano. Ta temelji na popolni izključitvi vseh ogljikovih hidratov ter večjem vnosu mesa in zelene zelenjave. Čeprav je njuna izkušnja pozitivna, se mnogi strokovnjaki ne strinjajo z njima. Nekateri namreč zagovarjajo drugačno teorijo o zdravem prehranjevanju, saj pravijo, da ekstremne diete oziroma načini prehranjevanja lahko prinašajo več škode kot koristi. Drugi pa se z njunim načinom prehranjevanja strinjajo in ga priporočajo.
Tveganje za razvoj depresije
Na vzorcu več kot osemdeset tisoč žensk so ugotovili, da je pretirano uživanje predelanega sladkorja povezano s povečanim pojavom depresije v le treh letih. Čeprav je depresija pogostejša pri ženskah, so ugotovili, da je zaradi pretiranega uživanja sladkorja pogosta tudi pri moških. V študiji, kjer so bili udeleženci skrbno nadzorovani 22 let, so strokovnjaki prišli do ugotovitve, da so moški, ki so zaužili vsaj 67 gramov sladkorja na dan, imeli 23 odstotkov več možnosti za razvoj depresije v naslednjih petih letih kot moški, ki so se temu uspešno izogibali ali pa je bil vnos sladkorja manjši kot 40 gramov dnevno. Avstralska raziskava je pokazala povezanost prehrane s predelanimi sladkorji in depresivnimi simptomi pri mladostnikih tudi ob upoštevanju drugih pomembnih podatkov, kot so spol, starost, družinsko ozadje in stopnja telesne dejavnosti.
Zakaj pride do tega?
Zakaj lahko uživanje prevelike količine sladkorja resno prizadene naše duševno zdravje? Zdi se, da pretirano uživanje sladkorja poruši ravnovesja pomembnih kemijskih spojin v naših možganih.
Še posebno zanimiv je učinek sladkorja na dopamin – hormon, ki skrbi za dobro voljo, osredotočenost, mišljenje, motivacijo, vpliva tudi na srce, krvni obtok in presnovo, predvsem pa se odlično izkaže v boju s tesnobo in depresijo. Čeprav se sliši neverjetno, deluje kot droga, sladkor namreč vpliva na sproščanje dopamina v možganih. Dolgotrajna in velika poraba sladkorja vodi do tega, da možgani postanejo odvisni in zahtevajo vse večje količine, tako da se receptorji dopamina lahko aktivirajo in opravijo svojo nalogo.
Dokazano je tudi, da se sladkor lahko poveže z vnetnimi procesi na celični ravni in posledično vpliva na razvoj depresije. Obstaja tudi veliko pričevanj, ki razkrivajo izjemne rezultate in izboljšave po uvedbi zdravega načina prehranjevanja in aktivnega življenja. Gre namreč za to, da je sladkor za naše možgane gorivo, a vendar postaja vse bolj jasno, da lahko preveč sladkorja, sploh tistega, ki ga industrija dodaja v hrano, vpliva na naše zdravje, ne le fizično, temveč tudi duševno.
