Pobegniti vsakodnevni rutini, doživeti avanturo, se sprostiti, smejati, jokati, sanjariti – vse to nam omogočajo knjige. Na stežaj nam odpirajo vrata in okna v nove svetove, od koder v našo vsakdanjo rutino zaveje vznemirljiv vonj po drugačnosti. Da, bralska izkušnja je prava avantura. Zato le malokoga preseneti, če raziskave pokažejo, da so vneti bralci srečnejši od tistih, ki si tega užitka ne privoščijo. Prisluhnimo strokovnjakom, ki so ta fenomen raziskovali – naj nam torej pojasnijo, zakaj je tako. Znanstveniki Univerze Washington v St. Louisu so s skeniranjem možganov med branjem ugotovili, da možgani med branjem zgodbe doživijo povsem novo izkušnjo. Knjige nikakor ne doživljajo kot vezanega papirja, posutega z nizi črnih znakov, saj med branjem ni aktiven le center za branje. Če denimo beremo o človeku, ki vleče vrv, so v možganih aktivni tisti predeli, ki bi bili aktivni ob resničnem vlečenju vrvi. Pa to ni vse – besede nam tudi dišijo! Če beremo o cimetovih kolačkih, bo prebrana beseda dosegla predel možganov, odgovoren za voh. Na ta način možgani podoživijo prebrano in na neki način celo simulirajo v besedilu opisane dogodke ter dejstva. Prav v tem je jedro razlage, zakaj se nas zgodbe dotaknejo in v nas zbujajo čustva. Pa saj vemo, kako zlahka nas knjige spravijo tako do joka kot do smeha. Ne nazadnje gre po branju napete srhljivke skoraj vsakdo preverit, ali so vrata res zaklenjena.
Branje razvija empatijo in krepi sočutje
Pri branju ne sodelujejo le možgani. Bralski proces je precej kompleksno sestavljen pojav. Zaradi bralske izkušnje postajamo bolj empatični, lažje smuknemo v tuje čevlje in se znamo bolje vživeti v drugega. Branje nam omogoča videti svet tudi skozi tuje oči, saj nam odpira ogromen svet onstran naše lastne izkušnje, celo povsem neodvisno od nje. Zato ni nič čudnega, da je prej omenjena znanstvena raziskava pokazala, da se ljudje, ki berejo, hitreje in lažje vživijo v razmišljanje in občutke druge osebe, bolje dojamejo tuje misli ter se bolje soočajo z lastnimi zapletenimi občutki in mislimi.
Preberite tudi: S toploto nad tumorje.
Branje je zdravo
Branje knjig nam pomaga lajšati in celo preprečevati različne oblike negativnih in trpečih občutkov. Zgodbe zelo intenzivno delujejo na naše čute in jih lahko tako pomirjajo kot vznemirjajo oziroma stimulirajo. Z junaki se poistovetimo, ti pa se nemalokrat znajdejo tako v položajih, ki jih poznamo tudi sami, ali pa prav nasprotno – predstavljajo nam povsem neznane možnosti. To nas navdihuje in opozarja na vidike, ki jih doslej nismo dovolj upoštevali ali smo jih celo prezrli. Zato branje širi našo zmožnost predstav in nas spodbuja, da se osebnostno razvijamo.
Brez dejanskega napora
Najboljše pri branju je, da zorimo in se razvijamo, ne da bi to od nas zahtevalo izpostavljanje dejanskim naporom. Ni treba, da se nečesa naučimo, da dosežemo neko raven zmožnosti – dovolj je le, da vzamemo v roke knjigo in se zatopimo vanjo. Kar sama od sebe se v nas vzpostavi meditativna zbranost, ki spremeni naš občutek za čas in nas prisili, da živimo v danem trenutku ter pravzaprav celo kar zunaj vsakršnega časovnega okvira. Smo v brezčasju in hkrati obstajajo vsi časi naenkrat. Branje nas povezuje tudi z neko splošno bralsko izkušnjo, ki jo ljudje poznamo že stoletja: z izkušnjo, da branje osrečuje.
Branje krepi ego
Znanstveniki Ohio State University so z raziskavo dokazali, da branje krepi našo samozavest in nam koristi v vsakodnevnem življenju. Če denimo načrtujemo samostojno potovanje, se pripravljamo na razgovor za novo službo ali je pred nami kakršenkoli izziv, ki nam vzbuja strah, bo koristno, če se lotimo branja zgodbe, napisane v prvi osebi ednine. Naš lastni ego se med branjem poveže s pripovedovalcem, in to nam omogoča, da v svojem lastnem življenju tudi sami skoraj nezavedno poustvarimo samozavestno držo literarnega junaka.
Zakaj nas branje osrečuje?
Že 20 minut branja na teden okrepi občutek zadovoljstva z življenjem za 20 odstotkov. Ni treba jemati v roke debelih knjig – velja tudi za branje Zarje!
Recept za dobro razpoloženje
Branje nas včasih spomni na dejavnosti ali sposobnosti, ki so odlikovale našo preteklost, zdaj pa so le še skrita sled v nas. Takšno ponovno obujanje preteklosti nam omogoča, da se odločneje postavimo na svoje pravo mesto in položaj v tem trenutku. To posebej koristi ljudem, nagnjenim k depresiji, in sicer tako v terapevtskem kot preventivnem smislu preprečevanja tesnobnih občutkov. Raziskovalci univerze v Pittsburgu so primerjali pojav depresije med bralci in nebralci. Med drugimi je bilo depresivnih desetkrat več! Ta raziskava torej odločno demantira stereotipno predstavo o odtujenih knjižnih moljih.
Zaradi branja postajamo iznajdljivejši
Branje širi obzorja, saj smo v prebranem spoznali več različnih pogledov na svet. Te nekako ponotranjimo in postanejo del našega izkustvenega sveta. Kadar se potem v življenju soočamo s konkretnimi izzivi, nam prav izkušnja branja omogoča boljše soočanje z lastnim življenjem in nam pomaga najti boljše rešitve.
Branje krepi komunikacijske sposobnosti
Raziskovalci so vzeli pod drobnogled tudi odnos do sveta, kakor ga razvijejo bralci. Izkazalo se je, da so ti tolerantnejši, bolj odprti in tudi spoštljivejši. Zaradi branja se v človeku razvije sposobnost komunikacije, pogovori postanejo bolj poglobljeni in razvije se višja stopnja zmožnosti ter veselja do pogovorov. Zato ni nič čudnega, da tudi v 21. stoletju, v dobi zaslonov vseh vrst, še zmeraj obstajajo dobri stari klubi bralcev ter razne oblike bralnih krožkov. Pridružimo se jim, saj je izkušnja branja in nato izmenjave mnenj v skupini sobralcev prijetna.
Branje blokira stres
Branje bolj sprošča kot gledanje TV ali brskanje po spletu, predvsem zato, ker smo med branjem čustveno in mentalno zatopljeni na globlji ravni kot med pasivnim spremljanjem dogajanja na zaslonu. Med branjem aktivno soustvarjamo paralelni svet, zaradi česar pozabimo na svoje stiske in težave ter nanje pogledamo bolj objektivno. Prav tako nam branje omogoča sproščanje sanjskega sveta, ki nas navdaja z občutkom peresno lahkega lebdenja. Tudi samo čisto kratek bralni odmor nas sprosti, navdihuje in nam da ponoven zagon.
Izbor jesenskega branja
Dolgi jesenski večeri so kot nalašč za knjigo in skodelico čaja. Če ne veste, kaj bi brali, vam ponujamo nekaj predlogov.
Nadia Murad, Zadnje dekle: moja zgodba o ujetništvu in boju proti islamski državi
Resnična zgodba jezidskega dekleta, ki je bila tri mesece spolna sužnja Isisa. Uspelo se ji je rešiti in postala je posebna odposlanka Združenih narodov ter letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir.
Elena Ferrante, O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo (srednja leta)
Tretja knjiga Neapeljskega cikla izjemno priljubljene italijanske avtorice ponovno pripoveduje zgodbo o prijateljicah Lili in Eleni, le da je sedaj njuno življenje postavljeno na glavo.
Irvin D. Yalom, Kako sem postal, kar sem
Eden najpomembnejših sodobnih psihiatrov je tudi izjemen romanopisec. Pričujoča knjiga pa je knjiga spominov in hkrati analiza njega samega.
James Patterson, Crossova pravica
Za vse, ki sledite detektivu Alexu Crossu, je tu njegova 22. zadeva, ki ga popelje v domači kraj in raziskavo zločina svojega sorodnika.
Dušan Jovanović, Na stara leta sem vzljubil svojo mamo
Gledališčnik Dušan Jovanović v esejih, ki so lahko tudi spomini, opisuje ljudi in dogodke, ki so bili pomembni za njegovo življenje od politikov do umetniških ikon.
Igor Grdina: Ivan Cankar - portret genija
V Cankarjevem letu smo dobili novo svežo knjigo o njegovem življenju. Kaj je vplivalo na njegov razvoj? Kakšne odnose je imel s svojimi sodobniki? Kdo so bile njegove ženske? Prav je, da spoznamo pisateljevo življenje.
