S simptomi, kot so nenadna visoka telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, bolečina pri premikanju oči, boleče grlo, suh in dražeč kašelj, mrzlica in izčrpanost, se vsako leto spoprijema veliko ljudi. Gripa ne prizanaša nikomur, saj prizadene ljudi vseh starostnih skupin, najbolj pa otroke, mlajše od dveh let, starejše ljudi in ljudi s kroničnimi obolenji.
Povzročitelji so virusi
Gripa ali influenca je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo stalno spreminjajoči se virusi gripe tipa A, B in C.
Preberite tudi: S toploto nad tumorje.
Virus A je najpogostejši povzročitelj epidemij, ki se pojavljajo na dve ali tri leta, in edini povzročitelj pandemij. Virus tipa B je prav tako povzročitelj epidemij, vendar se te pojavljajo redkeje kot pri tipu A, in sicer na štiri do šest let. Medtem ko se gripa, ki jo povzroča virus C, pojavlja manj pogosto kot prvi dve.
Okužimo se kapljično
Virus gripe se prenaša kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, poljubljanjem, pa tudi z rokovanjem in dotikanjem okuženih predmetov. Koliko časa preživi na rokah oziroma na predmetih in drugih površinah, je odvisno tudi od tipa virusa, nekateri pa lahko vztrajajo celo do 72 ur.
Z virusom gripe se lahko okužimo z vdihavanjem okuženega zraka skozi nos ali usta, pa tudi z dotikom prek očesne sluznice. Inkubacijska doba oziroma čas od okužbe do pojava prvih simptomov, kot so nenadna visoka telesna temperatura (do 40 °C), glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, bolečina pri premikanju oči, boleče grlo, suh in dražeč kašelj, mrzlica in izčrpanost, pa se pojavijo po enem do štirih dneh po okužbi.
Zdravljenje je simptomatsko
Bolezen traja od tri do štiri dni, redkeje en teden, bolnik pa si opomore nekje po tednu ali dveh. Pri otrocih, starejših in ljudeh s kroničnimi obolenji gripa lahko pripelje tudi do zapletov, kot so bronhitis, pljučnica, v nekaterih primerih celo smrt.
Ker gre za virusno obolenje, pri katerem antibiotiki ne pomagajo, je zdravljenje gripe zgolj simptomatsko. Zdravniki priporočajo veliko počitka, dovolj tekočine in vitamina C. Če pride do zapletov, pa je pogosto potrebno bolnišnično zdravljenje.
Dobra higiena je najboljša preventiva
Skupine z največjim tveganjem za gripo so kronični bolniki, zdravstveni delavci, negovalno osebje v bolnišnicah in domovih starejših občanov ter ljudje z zmanjšano odpornostjo, kot so na primer bolniki na kemoterapiji in bolniki s HIV oziroma aidsom. Prav tem skupinam običajno zdravniki priporočajo cepljenje proti gripi, ki pa je sicer priporočljivo za vse. O tem lahko več izveste pri svojem osebnem zdravniku, kjer se lahko tudi cepite.
Da bi se čim bolje zavarovali pred gripo, pa je zelo pomembno, da upoštevate in izvajate tudi nekatere higienske ukrepe, predvsem redno in temeljito umivanje rok. Pri kašljanju in kihanju pa pazite, da ne trosite bacilov naokrog, zato vedno kašljajte oziroma kihajte v svoj rokav.
Pandemska gripa
Tako imenovana pandemska gripa (v preteklih letih so jo poimenovali tudi nova gripa, prašičja gripa ali gripa H1N1) se širi na enak način in povzroča enake bolezenske znake kot običajna sezonska gripa. Od slednje pa se razlikuje predvsem po tem, da se širi po vsem svetu in tako prizadene bistveno več ljudi kot sezonska gripa. Tudi smrtnost je pri pandemski gripi višja, res pa je, da je smrtnost pri večini okuženih s pandemsko gripo običajno posledica zapletov z drugimi kroničnimi boleznimi.
Epidemija gripe se običajno najprej začne pojavljati v vrtcih in šolah ter postopoma napreduje po starostni lestvici, zato bi s cepljenjem otrok morda lahko zmanjšali obolevnost vseh starostnih skupin za gripo.
In kaj nas čaka letos? Tega na žalost ne vedo niti strokovnjaki. Predvidevajo pa, da bo tudi letos obolevnost zaradi gripe visoka, zato naredite vse, kar lahko, da bi preprečili širjenje virusov, ter o redni higieni poučite tudi otroke.
