Fermentacija je presnovni proces, ki pretvori sladkor oziroma ogljikove hidrate v kisline, pline in alkohol. Povzročajo jo kvasovke in bakterije. V kemiji se izraz uporablja tudi širše, za rast mikroorganizmov na gojiščih, pogosto z namenom pridobivanja specifičnih kemijskih produktov (na primer različnih vitaminov).
Naraven in zdrav način konzerviranja
Alkoholna, mlečnokislinska in ocetna fermentacija so fermentacije, ki se najpogosteje uporabljajo v živilski industriji. Fermentacija največkrat steče kar sama od sebe. Vrsta fermentacije pa je odvisna od mikroorganizmov, ki pri procesu sodelujejo.
Za zdravje so najkoristnejša živila, pridobljena z mlečnokislinsko fermentacijo. Mlečnokislinske bakterije, ki so na živilu ali v zraku, ogljikove hidrate spremenijo v mlečno kislino. Mlečna kislina zavira razvoj oziroma uniči škodljive mikroorganizme, živilo tako postane dlje časa obstojno, se zmehča in pridobi rahlo kisel okus. Vitamini in minerali postanejo bolj biouporabni za naše telo, pa tudi njihova vrednost se lahko poveča. Fermentirana živila so tudi bogata tako s probiotiki kot prebiotiki. Če bi vsak dan zaužili vsaj eno fermentirano živilo, bi se obolevnost ljudi bistveno zmanjšala.
Kaj lahko kisamo, kaj je razlika med fermentacijo in vlaganjem in kakšen je osnovni postopek in še veliko več si preberite v novi številki prenovljene revije Bodi zdrava, ki vas že čaka na poličkah!
Tam najdeš tudi veliko receptov in napotkov za fermentacijo doma!
