Zima bo nedvomno prišla, pa čeprav bo morda mila, a nekatere rastline na vrtu in tiste na balkonu gotovo ne bodo dočakale pomladi, če jih ne bomo umaknili ali zaščitili.
Med zelišči in dišavnicami so nekatere v našem podnebju enoletnice, druge pa lahko ob ustrezni negi širijo svoje arome več let zaporedoma. Nekatere sredozemske rastline, ki ljubijo suha rastišča, kot sta sivka in timijan, lahko mrzle mesece prebijejo na prostem, če le rastejo na primerno odcednem rastišču. Mnoge pa lahko obravnavamo kot (okrasne) trajnice, torej njihovi nadzemni deli prek zime propadejo, spomladi pa novi poganjki odženejo iz korenin. Med te spadajo vse vrste met, melisa in origano. Zelišča, kot so sivka, žajbelj, timijan in kraški šetraj pa so v resnici polgrmi, delno oleseneli.
Preberite tudi: Sladki pelin - zdrav ali čudežno zdravilen.
Nekateri od teh polgrmov ohranijo liste prek zime (žajbelj, rožmarin, sivka, šetraj) in poženejo nove poganjke, tudi na konceh starih. Te polgrme obrezujemo spomladi in ne jeseni, tako da njihovo listje pomaga pri zaščiti pred zimskim mrazom.
Poznamo pa tudi takšna zelišča, ki prenesejo nekaj stopinj pod ničlo, ne pa tudi daljšega obdobja zmrzali. Med take spadajo nekatere sorte sivke, lovor in rožmarin. Kdor nima rastlinjaka oz. zimskega vrta, naj ne prezimuje teh rastlin znotraj hiše. Tam je pretemno in pretoplo. Bolje jih je postaviti v zaboje, napolnjene z lesno ali ovčjo volno, slamo ali senom. Nadzemni del pa prekrijemo z večplastno kopreno, ki prepušča zrak. Zaboj postavimo pod streho, kjer ga padavine ne dosežejo, recimo pod nadstrešek, kjer bodo rastline lažje prestale nizke temperature.
Kadar temperatura pade pod minus 5 °C, zaboj prenesemo v klet ali v garažo. Brž ko se ozračje ogreje, zaboj prestavimo spet na prosto. Ko mine nevarnost močnega mraza, torej med sredino februarja in sredino marca, odstranimo zaščito in omogočimo rastlini, da jo spet dosežeta svetloba in svež zrak.
Več v reviji Zeleni raj št. 4, 20. 9. 2018.
