Konec julija letos je kot britev ostro zarezala novica, da se je po enoletni borbi s pljučnim rakom za vedno poslovil legendarni dalmatinski glasbenik, in za seboj je pustil bogato zakladnico čudovitih melodij, ki so se vtisnile v srca številnih oboževalcev.
Še posebno boleča je bila izguba za njegove najbližje. Dupini, ki so Oliverja na koncertih spremljali več kot 25 let, še vedno niso povsem dojeli, da ga ni več. Kakšen je bil, nam je razkril član skupine Goran Franić - Njoko.
Večina oboževalcev Oliverja pozna zgolj z odrov in po njegovem prepoznavnem glasu, s katerim je zaznamoval številne, danes že ponarodele pesmi. Kakšen pa je bil zasebno? Po čem si ga boste vi najbolj zapomnili?
Oliver je bil resnično poseben. Nikoli se ni obnašal zvezdniško. Vedno je bil premišljen, nikoli se ni prenaglil v izjavah in ravnanju. Bil je zelo duhovit, rad pa se je pošalil tudi na svoj račun – po tem se ga najraje spominjam, in seveda kot vrhunskega multiinstrumentalista.
Kako ste si krajšali čas med potjo na koncerte in pred prihodom na oder?
V glavnem smo skupaj potovali z našim kombijem, saj je bil rad v naši družbi. Pripovedovali smo si razne dogodivščine, še posebno ribiške, vedno pa smo tudi zafrkavali drug drugega. Če smo imeli pred koncertom dovolj časa, smo obvezno igrali briškolo in trešet. Pri kartah ni rad izgubljal.
Kaj je po navadi sledilo koncertu?
Po koncertu smo najprej vedno analizirali nastop, potem pa je sledilo druženje z oboževalci.
Predvidevam, da se vam je v vseh teh letih pripetilo tudi veliko anekdot. Lahko katero delite z nami?
Enkrat smo se se po vrnitvi s koncerta ustavili na kosilu v Novem Vinodolskem. Po kosilu je nekdo rekel: »Dajmo kaj zaigrati!« Oliver se je takoj strinjal, iz kombija smo vzeli inštrumente in ozvočenje ter na parkirišču izvedli koncert. V nekaj minutah se je zbrala množica ljudi. Glasba mu je bila najpomembnejša.
Verjetno vam ne bo lahko na odru stati brez njega, še posebno ob njegovih pesmih. Navsezadnje ste ga spremljali več kot 25 let. Ste se glede tega tudi kaj psihološko pripravljali?
Ne vem, kako bi se lahko na to pripravili. Možgani ne dojemajo te boleče realnosti. Mogoče se bomo dejstva, da ga ni več, zavedeli šele, ko bomo stopili na oder.
Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Nismo si še jasno začrtali prihodnosti. Težko bo iti naprej, saj je Oliver samo eden. Za načrte bomo potrebovali še malo časa.
