Estrada

Kako razvijati otrokove potenciale?

Petra Arula, Bodi zdrava
14. 10. 2018, 12.01
Deli članek:

Ko sem se udeležila Brainobrainfesta 2018, na katerem so se otroci pomerili v hitrostnem računanju in prikazali osupljive veščine, pridobljene v okviru obšolskega programa Brainobrain, sem bila šokirana. Računali so tako hitro, kot meni ne bi uspelo niti z računalom. Bili so mirni, vzgojeni, brez treme ali vsiljivega vedenja.

Thinkstock Photos
Brainobrain je po svetu večkrat nagrajeni program za izobraževanje otrok. Spodbuja razvoj obeh polovic možganov.

Petletniki so z izjemno hitrostjo in brez pomagal seštevali, odštevali, delili in množili trimestna števila, starejši otroci so brali angleško besedilo in hkrati v mislih s posebnimi tehnikami računali dolge račune po nareku trenerke. Sprva sem mislila, da gre le za računanje, da je metoda namenjena le otrokom z velikimi matematičnimi sposobnostmi in željo po računanju. Vendar mi je Tea Grbić, direktorica Brainobrain Slovenija, povedala, da je program namenjen vsem otrokom: »Vsak bo iz programa vzel svoje. Otroci so različni in vsak potencira tisto, kar mu ustreza. Veliko klicev dobivamo tudi od staršev, katerih otroci imajo najrazličnejše diagnoze. Skupaj predebatiramo njihova pričakovanja in jim povemo, kaj od nas lahko pričakujejo. V mislih imamo vedno otroka in njegov napredek.«

Preberite tudi: En obrok na dan odžene debelost stran. Kliknite TUKAJ!

Razvijanje otrokovih potencialov

Brainobrain je po svetu večkrat nagrajeni program za izobraževanje otrok (med drugim Best Kids Education Brand Award za leto 2017), ki ga je leta 2003 razvil Indijec Anand Subramaniam skupaj z bratoma. Spodbuja razvoj obeh polovic možganov, življenjskih veščin in učinkovitih NLP-tehnik. Osredotoča se na pomembne veščine, kot so zbranost, spomin, poslušanje, sposobnost učenja, ustvarjalnost in vizualizacija. V dveh polnih urah tedensko otroci računajo z abakom ali s pomočjo vizualizacije, rešujejo miselne izzive, tkejo tesna prijateljstva in medsebojno sodelujejo, doma pa vadijo do petnajst minut dnevno. Brainobrain, ki zelo hitro vpliva na otrokovo vedenje in njegove miselne sposobnosti, je danes prisoten v 37 državah po svetu in izobražuje več kot dvesto tisoč otrok med četrtim in štirinajstim letom starosti. Izobraževalni program Brainobrain temelji na miselni aritmetiki z abakom, lesenim azijskim računalom, ki se je uporabljalo že vrsto stoletij, še preden so izumili moderen številčni sistem, in tehnikah NLP (nevrolingvistično programiranje).

Najprej abak, nato vizualizacija

Danes abak kot univerzalni miselni pripomoček uvajajo povsod po svetu – z njegovo pomočjo pride v zelo kratkem času do vidnih sprememb v otrokovem vedenju in miselnih sposobnostih. Ko otroci delo z abakom dodobra usvojijo, se naučijo delati tudi brez njega – z naslednjo zelo pomembno veščino, ki se je naučijo z metodo Brainobrain – vizualizacijo. »Pri Brainobrainu otroke učimo, kako vizualizirati abak, tako da ga fizično več ne potrebujejo. Otroci si ustvarijo miselno podobo v glavi in glede na stopnjo, ki jo obiskujejo, ter vsakodnevno vajo lahko vizualizirajo celo do deset abakov hkrati, torej lahko hkrati izvajajo različne matematične operacije, seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje …« Pri Brainobrainu kombinirajo učenje z gledanjem, poslušanjem in dotikom, saj so nekateri otroci bolj dojemljivi za eno metodo, drugi za drugo, tretji za tretjo. Tehniko kombiniranja vseh treh metod (VAK) uporabljajo skupaj z abakom, matematiko in vizualizacijo, rezultat pa je razvoj in povečanje možganske kapacitete pri otrocih. Metoda VAK koordinira desno in levo polovico možganov in spodbuja njihovo aktivnost.

Dandanes naprave uspavajo naše možgane

»Dandanes opravijo naprave toliko dela namesto nas, da se naši možgani na nekaterih področjih enostavno ne razvijajo, kot bi se morali. Tako prihajajo otroci s fakultet z odličnimi ocenami, a nimajo razvitih pomembnih veščin, ki si jih želijo delodajalci, kot so na primer uspešno in prepričljivo nastopanje pred drugimi, odločnost, iskanje rešitev zunaj določenih okvirov, vodenje ekipe, sposobnost hitrega razmišljanja,« je o programu razložil ustanovitelj Anand Subramaniam, ki je dodal, da otroci v skupini Brainobrain dobro delujejo, so osredotočeni, imajo vodstvene sposobnosti, razmišljajo širše kot drugi otroci in urijo spomin. »Številni otroci, ki so bili v Indiji vključeni v program že pred štirinajstimi leti, so zdaj na visokih položajih in povedo, da so jim v podjetju nemudoma zaupali zahtevnejše naloge,« še dodaja Anand Subramaniam.

Thinkstock Photos
Nekateri otroci se učijo hitreje z gledanjem

Brainobrain otroci občutijo kot izziv

Tea Grbić, direktorica programa Brainobrain za Slovenijo, pravi, da otroci, ki obiskujejo njihov program, v šoli postanejo hitrejši in več časa zdržijo pri nekaterih aktivnostih ter da spontano začnejo iskati izzive. »Starši pogosto pričakujejo, da bo otrok zato boljši pri matematiki, vendar daje Brainobrain veliko širše znanje in se osredotoča predvsem na veščine, ki bodo otroku prišle prav pri vseh šolskih predmetih in v življenju na splošno. Otroci se v programu namreč umirijo, postanejo bolj motivirani, samozavestnejši, pogumnejši, znajo si postavljati osebne cilje, razvijajo vztrajnost in delovne navade ter sprejemanje odgovornosti. Naši otroci dobro vedo, da sta za uresničevanje ciljev potrebna delo in vztrajnost, ter obenem ugotavljajo, da za vse obstaja rešitev.«

Brez vztrajnosti ni nič

Brainobrain daje vztrajnosti velik poudarek, zato je v program vključena tudi vaja doma, vsak dan. »Vaja je ključnega pomena. Le z redno kontinuirano vajo lahko pridemo do optimalnih rezultatov. Saj vemo, brez nič ni nič. Govorimo pa o zelo kratki vsakodnevni vaji, ki naj ne bo daljša od petnajst minut dnevno. Če otrok ves teden ne vadi, potem pa v enem dnevu dela vse za nazaj, rezultatov ne bo. Le z rednimi vajami malo po malo treniramo veščine, ki nam po nekem času 'pridejo pod kožo'. Ob redni vaji lahko vidimo napredek že zelo hitro, po prvi stopnji (po treh do štirih mesecih), in sicer najprej v osredotočenosti. Na drugi stopnji se že začne proces vizualizacije. Pri vaji je vsekakor potrebna pozitivna spodbuda staršev. Pri manjših otrocih so starši bolj vpleteni v samo vajo, pri starejših otrocih pa je dovolj, če jih samo spomnijo,« razloži Tea Grbić.

In če otroku matematika ne diši?

»Sploh ni nujno, da ima otrok rad matematiko,« smeje odgovori Tea Grbić in doda: »Brainobrain je dosti več od matematike. Program razvija sposobnosti in spretnosti otrok z dvema glavnima ciljema: celosten razvoj možganov s pomočjo abaka, kar povečuje otrokovo zbranost, spomin, hitrost, natančnost, vizualizacijo, ustvarjalnost, matematične veščine, in pa razvoj otrokove osebnosti z NLP-tehnikami, kar se odraža na otrokovi odličnosti, vodstvenih veščinah, samozavesti, vztrajnosti, solidarnosti in veselju. Spodbujamo skupinsko dinamiko, tako so naša srečanja vedno zelo pestra, polna razprav in različnih mnenj. Pri otrocih želimo spodbujati tudi sočutje in občutek za sočloveka in družbo. Ko se teh življenjskih veščin naučimo, ostanejo za vse življenje.« Pa me vseeno zanima, kako je z otroki, ki nimajo dobrih številčnih predstav. Tea Grbić odgovori: »S programom jih zagotovo razvijejo. Metoda Brainobrain je preprosta, zabavna in otrokom zelo privlačna. Otroci se prve tri do štiri mesece učijo računati z abakom, na višjih stopnjah pa nadaljujejo z računanjem brez abaka – abak morajo vizualizirati oziroma si ga predstavljati in z njim računati v mislih. Otroci se tako učijo biti pozorni na svoje misli. Kadar vadijo uporabo svojih vizualnih abakov, je aktivirana njihova domišljija

Metoda Brainobrain 

Metoda Brainobrain preprosto, zabavno in otrokom zelo privlačno skrbi za miselno gimnastiko v najpomembnejših letih razvoja možganov, povečuje možgansko kapaciteto, spodbuja razvoj obeh polovic otrokovih možganov in krepi pomembne življenjske veščine, ki jih večina usvoji šele po končani fakulteti ali nikoli.

Nekateri otroci se učijo hitreje z gledanjem

Z raziskovanjem metod učenja je bilo potrjeno, da se nekateri otroci učijo hitreje, če prejemajo informacije z gledanjem, drugi s poslušanjem in tretji z dotikom – seveda pa si otroci želijo prejemati znanje različno. Če se otrok uči z gledanjem, poslušanjem in dotikanjem, je njegovo pomnjenje hitrejše in dolgotrajnejše.