Ob obremenitvah zmore srce vse do tisoč litrov na uro. Zmogljivost je zelo visoka, za kar se lahko zahvalimo samo dobro delujočemu krvno-žilnemu sistemu. Če se zaradi nezdravega načina življenja oziroma katere od kroničnih bolezni pojavijo maščobne obloge na koronarnih žilah, čemur pravimo ateroskleroza, postane srce najprej slabše oskrbljeno z energijo in kisikom in ne zmore več polne zmogljivosti. Če pa poapnenje žil napreduje in zamaši eno od koronarnih žil, se pojavi infarkt. Kadar je pri tem prizadeta samo majhna krvna žila, odmre zelo majhen del srčnega tkiva. Od časa do časa to tudi opazimo. Takšen infarkt namreč povzroči določen čas trajajoče bolečine v prsih in se pozdravi brez posledic. Čim večja je prizadeta žila, tem večji je del srca, ki odmre. Lahko gre celo tako daleč, da srce povsem preneha delovati in pride do nenadnega zastoja srca.
Znaki, ki jih ne smete spregledati
Lahko se začnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
- bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke; čutiti je, kakor bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavita bojazen, tesnoba,
- ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje,
- nenadno omedlevico, slabost, potenje, ki lahko trajajo več ur,
- nenadno močno utripanje srca.
Če opazite katero od naštetih znamenj, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte, v upanju, da bo minilo!
Presnovni sindrom pesti petino
Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom. Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vse večja. Dejavniki, ki so že vsak zase vzrok za pogostejši pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni, so:
- trebušna debelost,
- zvišan krvni tlak, ki ga ima 39 odstotkov Slovencev,
- povišan holesterol, ki ga ima 74 odstotkov Slovencev,
- zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče,
- motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).
Odgovornost nosimo sami
Koliko in kaj bomo pojedli? Bomo vsak dan dovolj telesno aktivni? Bomo spoštovali tehtnico? Bomo kadili ali ne? Koliko alkohola bomo popili?
- Zdrava telesna teža je osnova za zdravo srce!
- Ena ura teka na teden zniža možnosti za bolezni srca za 42 odstotkov, pol ure hitre hoje dnevno za 18 odstotkov. Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo, pozitivne učinke gibanja in zdrave hrane pa bomo začutili že po šestih tednih.
Načrt za zdravo srce
- Ste jabolko ali hruška? Če pridobite maščobo večinoma v trebušnem predelu, imate tako imenovano jabolčno obliko debelosti. Hruškasta oblika postave pomeni, da se vam maščoba nabira na stegnih in zadnjici. Osebe z jabolčnim tipom debelosti imajo povišano tveganje za srčne bolezni – zato se morajo posebej potruditi, da bi ohranile zdravo telesno težo. Obseg pasu pri moškem ne bi smel znašati več kot 102 centimetra, pri ženski pa ne več kot 88 centimetrov.
- Visok krvni tlak. Nenehno drezanje visokega krvnega pritiska ob vsakem krvnem utripu, to pa je kar 120.000-krat v 24 urah, napravi koronarne arterije krhkejše in neodporne proti maščobam. Krvni pritisk merite redno, vsaj dvakrat letno, in ga po potrebi znižujte z zdravili, predvsem pa z zdravo hrano in rednim gibanjem. Po štiridesetem letu si dajte vsako drugo leto posneti elektrokardiogram.
- Povišana raven holesterola. Raven škodljivih maščob v krvi redno merite vsako drugo leto in pazite na zdravo prehrano. Ta naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, jajca.
- Kajenje. Nobenega dvoma ni, da je kajenje nadvse škodljivo – tudi za srce. Dokazano je, da je pri ljudeh, ki pokadijo dnevno zavojček cigaret, tveganje za srčni infarkt kar dvakrat večje. Opustite cigarete!
- Alkohol. Pretirano uživanje alkohola (več kot dve merici na dan pri moškem in ena merica pri ženski, ena merica je 1 deciliter vina ali 0,3 decilitra žgane pijače ali 2,5 decilitra piva) slabo vpliva na kemične presnove nekaterih krvnih maščob in na samo srce. Obstajajo pa dokazi, da je kozarček rdečega vina dnevno za srce dobrodošel, kajti vino ščiti pred nekaterimi prostimi radikali.
- Poklic. Povsem je obveljalo prepričanje, da so tako imenovani intelektualni poklici mnogo bolj izpostavljeni infarktu od rokodelskih delavskih. Seveda pa je treba bolj kot sam poklic upoštevati okolje, v katerem delate. Srčnih infarktov je veliko več med sedečimi poklici, kjer manjka telesnih vaj in so obroki preobilni.
- Značaj. K bolezni pripomore stres, doživljanje in pogostnost stresa pa sta odvisni prav od vašega značaja. Tako so k infarktu veliko bolj nagnjeni nemirni, razburljivi ljudje, ki so strogi do sebe in drugih. Tisti, ki želijo imeti vse pod nadzorom, ki opravljajo več stvari hkrati in dajejo vtis, da so močni, sposobni, neodvisni. Prav ljudje, ki dajejo občutek nenehne delavnosti (neredko naredijo ravno toliko kot mirnejši ljudje, le da z veliko več hrupa in blišča), so čustveno ranljivi, imajo občutek, da jim ljudje mečejo polena pod noge, zato so razočarani in frustrirani. Nič čudnega ni torej, da srčni infarkt vse pogosteje prizadene mlade ljudi v tridesetih letih, tako rekoč na vrhuncu njihove naporne kariere. Pomirite se s seboj in z ljudmi, ki vas obkrožajo. K izzivom pristopajte bolj dobrohotno in krotite tekmovalnega duha. Poiščite konjičke in čas, da boste v njih uživali. Veliko ste storili že, če ste spoznali, da tako ne gre več naprej in da je sprememba za vaše srce nujno potrebna.
Ali ste vedeli, da …
… traja le dvajset sekund, da kri zapusti neki organ in se vanj spet vrne, medtem pa steče skozi desno srce, pljuča in levo srce?
… steče pri mirujočem človeku v minuti skozi srce od štiri do pet litrov krvi?
