Iz teh časov se ga novinarji spominjamo kot izredno utrujenega človeka. Zdaj mu je to breme padlo z ramen in spet se bo posvetil vodenju oddaje, ki jo s sodelavci že snuje, na sporedu naj bi bila prihodnje leto. Še prej pa smo ga lahko občudovali na festivalu Popevka 2018, ki ga je vodil z Nuško Drašček.
Mario, seveda vsi upamo, da boste rekli, da se vračate na TV-ekrane!! A je naše pričakovanje upravičeno?
Mario: »Vsekakor bom tako urednik kot voditelj nove oddaje, ki se mora še roditi. Proces se je začel, vem, da ne bo lahko, a naslednje leto mora na ekran.«
No, vsekakor se vračam, a za zdaj samo za en večer, in sicer sem vodil Popevko 2018. Torej se ne vračam še z redno tedensko oddajo, če ste imeli to v mislih, za to bo treba še malo počakati, saj se oddaje rojevajo počasi. A že delam to. Sicer pa v zadnjih letih z ekranov nisem povsem izginil, enkrat ali dvakrat na leto sem vendarle kaj naredil, da sem ostal v formi.
Česa ste se naučili kot voditelj v toliko letih?
Tega se ne da povedati na kratko, biti voditelj je bil zame zmeraj življenjski slog, kar je eden od receptov za uspeh. Veliko mi je pomenilo moje delo, ljudje, s katerimi sem delal, gostje. In prav človeške vezi, pretok energij, informacij so me najbolj zaznamovali v zadnjih 25 letih. Štejem si za privilegij, da sem lahko vodil več kot 600 najzahtevnejših oddaj, o voditeljskem poslu sem se naučil neizmerno veliko, tako da lahko pred kamerami uživam. Vsekakor mi je ta poklic spremenil življenje. Upam, da na bolje.
In česa ste se naučili kot urednik razvedrilnega programa?
To vam povem še težje, predvsem zato, ker še nimam distance. Za mano so štiri precej intenzivna, tudi naporna leta. Biti odgovorni urednik je več kot služba, vsaj sam sem to tako razumel. Veliko sem delal, morda preveč, živel sem z milijonom skrbmi in spoznal sem televizijo z drugega zornega kota. Nikoli več ne bom mogel nanjo pogledati z nedolžnimi očmi, kot sem jih imel prej. Ljudi pa tudi sodelavce sem hočeš nočeš spoznal na novo. Ni enako biti voditelj oddaje ali urednik celega programa. Ljudje se povečini obnašajo do tebe drugače, imajo svoje interese, pričakovanja, pogosto jim ne moreš ustreči, čeprav bi rad. A na srečo mi je uspelo ohraniti z večino normalne odnose, kar je kar velik uspeh.
Ste spoznali kaj novega o ljudeh – so vas presenetili, razočarali?
O, seveda, oboje. Z veliko ljudmi sem se na novo povezal, spoprijateljil, kar je najboljši stranski produkt urednikovanja, od nekaterih pa sem se oddaljil, prav tako se nisem mogel vselej izogniti konfliktom, ki jih sicer težko prenašam, a preprosto ni bilo mogoče, tako imam zaradi urednikovanja najbrž nekaj »prijateljev« manj. No, vsekakor je bilo poučno, v šali pravim, da sem naredil še eno fakulteto.
Vam je žal, da ste zagrizli v kislo jabolko urednikovanja?
Nikakor, to izkušnjo sem krvavo potreboval in iz nje sem se veliko naučil. Spremenile so se mi nekatere prioritete, vem, kaj je mogoče narediti, če se le hoče, bolje poznam produkcijo, druge kolege in programe. Seveda ima vse to tudi kakšno slabo stran. Po štirih letih ni mogoče iti v staro pisarno in se delati, kot da se ni nič zgodilo. Pravzaprav bom nekaj časa najbrž delal z bremenom minulih let.
Kakšno je vaše življenje zdaj – je bolj sproščeno, umirjeno?
Absolutno imam več časa zase, veliko več, hodim domov ob normalnih urah in nisem ves čas na mejlih in telefonih, ne ukvarjam se vsako jutro z gledanostjo in ne študiram od jutra do večera, kaj bi še lahko naredili, da bi bil program boljši. Iz velikega gozda sem spet zadolžen samo za svoj vrtiček. Udobno morda, čeprav se moram tega manjšega sveta še navaditi.
Izjavili ste, da boste rajši urednik kot voditelj kakšne oddaje – bo to nova razvedrilna oddaja, kaj snujete?
Tega pa vam na žalost še ne morem izdati. Vsekakor bom tako urednik kot voditelj nove oddaje, ki se mora še roditi. Proces se je začel, vem, da ne bo lahko, a naslednje leto mora na ekran. Čez par mesecev me vprašajte kaj več. Jaz bi samo rad, da bi naredili nekaj, kar bi ljudje radi gledali, jaz pa rad delal. In da bi pred kamerami počel nekaj, kar še nisem. To je še najtežje.
Kakšne so bile vaše počitnice? Kot vemo, radi potujete. Je to še vaša strast?
Seveda, tega si nisem pustil vzeti, to me poživlja. Vsako leto grem na daljšo pot, ravnokar sem se vrnil z Japonske. Zelo vznemirljivo potovanje, užival sem, čeprav moram dodati, da je bilo tudi naporno, predvsem zaradi izredne vročine in vlage. A na srečo je Japonska država, kjer vse »štima«, kjer znajo poskrbeti za vse, kjer je potovati relativno preprosto. In kjer imajo vsi avtobusi in vlaki dobro klimo.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
