Prvi korak: Verjemite svoji mami
Saj niste pozabili njenega nasveta, kako pomembno je redno in temeljito umivanje rok, kajti z njimi ne prenašate k obrazu le telefona, ampak tudi klice. Te potujejo od človeka do človeka, ko se rokujemo ali dotikamo stvari, ki so se jih dotaknili drugi, kar je najpogostejši način okužb. Pomislite, koliko stvari se dotaknete takoj zatem, ko so se jih dotaknili drugi - pip na straniščih, kljuk, ročajev cevi za točenje goriva na črpalkah, tipk na bankomatu, dlani drugih ljudi. Milo in voda odstranita bakterije z dlani in preprečita, da bi vstopile v telo, ko se naslednjič s prsti dotaknete ust ali nosu. Kadar nimate možnosti, da bi si umili roke, imejte pri roki, v avtomobilu, denarnici ali torbi antibakterijski gel. Iztisnite ga toliko, kolikor je velik kovanec za deset centov, in si ga vtrite v dlani.
Drugi korak: Antibiotik jemljite do konca
Če so laboratorijski izvidi pokazali, da vas je napadla bakterija in ne virus, zoper katerega nobeno zdravilo ne pomaga, morate predpisani antibiotik jemati do konca in ne prenehati, ko vam gre na bolje. Po dveh ali treh dneh morda res odleže, vendar se še niste znebili vseh sovražnikov. Preživele bakterije so le oslabele, in če nehate zdravilo jemati po nekaj dneh, te sčasoma postanejo celo močnejše kot prej in izzovejo še hujšo okužbo, ki se ugnezdi še globlje v telesu. To pa še bolj ogrozi srčno-žilni sistem in tudi druge varovalne stene imunskega sistema.
Tretji korak: Prehrana naj postane vaš zaveznik
Nepasterizirani jogurt vsebuje zdravju koristno bakterijo Lactobacillus acidaphilus, ki mleko spremeni v jogurt in pomaga v boju proti glivičnim okužbam. Acidofil lahko zaužijete dvakrat dnevno. Ta snov preprečuje razraščanje plesni, ki ne bi smele biti v telesu. Druga možnost pa je katerikoli probiotični izdelek, ki vsebuje kulturo Bacillus coagulans. Še eno učinkovito sredstvo proti glivicam je tudi česen.
Flavonoidi so vitaminom podobne snovi, ki dokazano zavirajo staranje ožilja in imunskega sistema, očitno pa omogočajo spominski banki, da zapise o starih sovražnikih ohrani dlje in intenzivneje. Če zaužijete veliko flavonoidov, na dan jih potrebujete okoli 30 gramov, vas bo to pomladilo za več let. Obilo jih najdete v ovsu, čebuli, brokoliju, paradižniku, jabolkih, brusnicah, jagodah, brusničnem soku, paradižnikovem soku ali čaju, grozdnem soku in rdečem vinu.
Uživajte bučno seme, saj vsebuje veliko cinka, ki skrajša prehlad.
Četrti korak: Nad prehlad s »sveto trojico«
Prej ali slej se vsakdo prehladi, saj se od prehlajenih ljudi ne moremo popolnoma izolirati. Klice se bodo vedno širile in prenašale, ne glede na to, kako vestno brišemo računalniško tipkovnico z razkužilom. A če se že prehladite, to ne pomeni, da morate prenašati vse posledice prehlada. Ni ga sicer moč ozdraviti, lahko pa pospešite, da prej izzveni. Študije kažejo, da tri reči njegovo trajanje zagotovo skrajšajo: kurja juha, tablete cinka in vitamin C, za slednjega sicer ni popolnoma jasno, kako, a gotovo učinkuje.
Na začetku prehlada dva ali tri dni jemljite po 500 miligramov vitamina C štirikrat na dan, poplaknite ga z obilo vode, in pa vsakih šest ur vzemite eno tableto cinka. Če ste se odločili za kurjo juho, si na začetku bolezni štirikrat na dan privoščite po eno skodelico. Tako lahko prehlad, ki traja pet dni, skrajšate na tri.
Prehlada vam ni treba izstradati, jejte toliko, kolikor vam prija, je pa treba piti dovolj tekočine, še posebno če imate vročino, ker pomaga odplakniti vodo iz telesa. Ne pozabite na zvrhano mero počitka.
Peti korak: Zdravilna družabnost
Močna družabna mreža okrepi imunski sistem. Depresijo namreč povezujejo z vnetji, saj slabi obrambne sposobnosti celic. Ne le, da se alarm, ki opozarja na vlomilca, pozabi sprožiti, ampak je človeku pravzaprav vseeno, ali se je sprožil ali ne. Pa saj že zdrava kmečka pamet govori, da več ko imate ljudi ob sebi, boljše so vaše možnosti. Pomaga tudi udeležba v skupinah, verskih, socialnih in delovnih združenjih.
Šesti korak: Stres na vajetih
Ne le, da je stres povezan z okužbami, pač pa nas tudi postara. Bolj ko smo pod stresom, večje je tveganje za poškodbe, okužbe in staranje ožilja. A še bolj kot stres sam je pomemben naš odziv nanj. Ko pregorevamo v službi, se še kar dobro držimo, a vse hudo pride za nami in postanemo dovzetnejši za okužbe. Takrat je najbolje, da se predamo telesni aktivnosti ali pa se zapodimo v savno, skratka počnemo, kar nas najbolj sprosti. Že začasen odmik od vsakodnevnih težav pomeni razumski odmik, ki resnično pomaga. Dobro je imeti rezervni načrt, s pomočjo katerega obdržimo čustva na vajetih in ohranimo dobro samopodobo. In še, pametno je spremeniti pogled na ljudi, ki nas spravijo ob živce, kajti njih gotovo ne bomo mogli spremeniti.