S financami se ljudje ukvarjamo vsakodnevno, eni bolj, drugi manj uspešno. Zelo verjetno pa bi lahko tudi vi privarčevali določen znesek, če bi se upravljanja svojega denarja lotili na pravi, morda samo malo drugačen način. Za kaj Slovenci največkrat zapravljamo po nepotrebnem in kako se lahko temu izognemo, nam je zaupala finančna svetovalka Katja Ajdišek, direktorica programa Fingym Finančni Wellness.
»Številne študije po vsem svetu potrjujejo, da je finančna nepismenost poglaviten razlog večine finančnih težav ljudi v sodobnem času. Finančna pismenost Slovencev je glede na zadnje raziskave zadostno 2, kar pomeni da večina Slovencev ne razmišlja o svoji finančni prihodnosti,« opozarjajo finančni strokovnjaki iz Fingyma. In kako finančno »zdravi« ste vi?
Preberite tudi: Festival vrtnic v jamah. Kliknite TUKAJ!
Spremljate posodobljene ponudbe storitev?
Eden najpomembnejših stroškov so tekoči mesečni stroški gospodinjstva, izpostavlja Katja Ajdišek. »Izogniti se jim ne da, vendar je vredno poudariti, da bi si morali enkrat na leto vzeti čas in pregledati nove ponudbe in cenike ponudnikov elektrike, telekomunikacijskih storitev in bank. Vsi ti namreč svoje cenike redno spreminjajo, danes je cenejši eden, jutri mogoče drugi.« V tem trenutku lahko denimo na leto privarčujete nekje med 80 in 190 evri (odvisno od vrste osebnega računa), če si namesto pri banki Addiko ali SKB osebni račun odprete pri Delavski hranilnici, ki še vedno velja za cenovno najugodnejšo banko v Sloveniji. Med cenovno ugodnejše se ravno tako uvrščajo Primorska hranilnica Vipava, Lon in Deželna banka Slovenije. Čeprav boste tudi pri slednji za letne stroške poslovanja predvidoma odšteli dvakrat toliko denarja kot pri Delavski hranilnici.
Avto, največji strošek
Pomemben del mesečnega izdatka Slovenca predstavlja strošek prevoznega sredstva oziroma avtomobila. Slovenci za te stroške porabimo največ v Evropski uniji, razkriva strokovnjakinja. »Porabimo malce več kot desetino svojih izdatkov, kar je skoraj dvakrat več od evropskega povprečja in največ med vsemi članicami EU. Vredno je torej razmisliti, koliko in kakšna prevozna sredstva v gospodinjstvu sploh potrebujemo.«
Vsekakor bi bilo veliko bolje za našo denarnico in zdravje, če bi se do manj oddaljenih točk večkrat namesto z avtomobilom odpravili peš ali s kolesom. Tudi daljše poti lahko opravimo skupaj z sodelavci, sosedi ali znanci, ki morajo v istem času opraviti isto pot. Če se v službo vozi več ljudi skupaj, vsak privarčuje pri gorivu, pa še okolju manj škodujemo.
Načrtujte svoje nakupe
»Vemo, da prihranimo, če si kuhamo doma in manjkrat jemo v restavracijah, gostilnah. Ravno tako, če v trgovinah kupujemo generične izdelke namesto izdelkov poznanih trgovskih znamk,« nadaljuje sogovornica. Mnogokrat smo zmotno prepričani, da so znane trgovske znamke tudi kakovostnejše, a to sploh ni nujno res. To so že večkrat ugotovili tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), ko so primerjali kakovost posameznega živila med različnimi znamkami. S testiranji so denimo ugotovili, da tunina najbolj priljubljene znamke vsebuje več škodljivih transmaščob kot nekatere druge, cenovno ugodnejše znamke. ZPS je med drugim tudi mleko, ki se prodaja pod znamko velikega trgovca, ocenilo za zelo dobro in mu podalo zelo visoko oceno kakovosti. A to je le nekaj dokazov, da visoka cena in priljubljena znamka ne odražata nujno kakovosti in da so lahko tudi cenejši izdelki brez zvenečih imen ravno tako ali celo še bolj kakovostni. Tudi pri oblačilih višjega zneska pogosto ne odštejemo zaradi boljše kvalitete, pač pa zraven financiramo še oglaševanje in večji apetit po zaslužku.
Ne glede na to, kaj kupujemo, pa Katja Ajdišek svetuje, da se izogibamo impulzivnim oziroma nepotrebnim nakupom. »Nakupe načrtujmo in se načrta tudi držimo.«
Koliko zapravite za kavo?
Verjetno ne boste presenečeni, ampak nemalokrat denar zapravljamo po nepotrebnem tudi za stvari, ki niso ključnega pomena. »Prepogoste kavice in pijače ter zapravljanje za statusne simbole nas lahko na letni ravni kar konkretno udarijo po žepu.« Vzemimo za primer skodelico črne kave, za katero boste v slovenskem lokalu povprečno odšteli okoli 1,20 evra. Če se na takšno kavo odpravite vsak dan, boste zanjo na leto zapravili kar 438 evrov. V ta znesek ni všteta velika verjetnost, da se na kavo ne odpravite sami in da je torej znesek na koncu leta vsaj podvojen. Za ta denar bi si lahko privoščili zelo lep dopust ali pa ga prihranili za nujne primere. Seveda s tovrstnimi izdatki ni nič narobe, če si jih s svojimi prihodki lahko privoščite. Če se večkrat sprašujete, kam izginja vaš denar, pa je vsekakor vredno razmisliti o vaših vsakodnevnih navadah oziroma razvadah. Če vam upravljanje financ res ne gre od rok, lahko z aplikacijo 360FinanceGuru brezplačno primerjate svoje izdatke in prihodke. Morda vam bo po tem marsikaj bolj jasno.
Slovenci, varčen narod
Kljub zapisanemu Katja poudarja, da obstajajo raziskave, ki razkrivajo, da smo Slovenci na splošno zelo varčen narod. »To dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki in prihranki. V Sloveniji po podatkih državnega statističnega urada ta stopnja za leto 2016 znaša 12,8 odstotka - to pomeni, da vsak državljan vsak mesec dá na stran skoraj eno sedmino svojih prihodkov. To je več od povprečja v EU in peta najvišja stopnja varčevanja med evropskimi državami,« navaja sogovornica in dodaja, da so po podatkih statističnega urada najvišjo stopnjo varčevanja slovenska gospodinjstva izkazovala pred desetimi leti, ko se je ta stopnja gibala okoli 16 odstotkov. »Nato je začela padati in dosegla dno v letu 2012, leta 2013 pa se je prvič po sedmih letih spet začela zviševati.«
Da smo varčen narod, pa ne pomeni, da nismo zadolženi. »Redki si lahko, na primer, nakup nepremičnine v celoti financirajo s prihranki. Dobra tretjina Slovencev je zadolžena. Veliko gospodinjstvom vsak mesec ogromno breme pomeni strošek kredita za nepremičnino ali lizing za prevozno sredstvo. Zelo pomembno je, da pred odločitvijo o najemu kredita (lizinga) primerjamo ponudbo bank in se pogajamo o ceni oziroma pogojih, obrestni meri. Sploh pri dolgoročnih kreditih lahko z dobrim pogajanjem privarčujemo precej tisočakov,« poudarja.
Finančni stres
Neredki komaj zmorejo poravnati mesečne obveznosti kredita ali lizinga. »Posledično doživljajo finančni stres. Ob tem se ne zavedamo dovolj, da je finančni stres eden izmed glavnih vzrokov za nezdrav življenjski slog - kajenje, povečana teža, čezmerno uživanje alkohola in uživanje drog. Osebe, ki doživljajo finančni stres, so lahko asocialne, razdražljive, nespečne, tesnobne, utrujene, depresivne, imajo občutek krivde, frustriranosti in brezupnosti. Ravno tako so pri takšnih ljudeh pogosti slabi medosebni odnosi v družini in v službi. Če s svojimi dohodki komaj shajamo iz meseca v mesec, najemanje kredita odsvetujemo,« opozarja Katja Ajdišek.
Preživeti s 300 evri na mesec
Finančno svetovalko smo povprašali še, s približno koliko denarja mesečno bi po njenem lahko povsem udobno živel Slovenec, ki je finančno inteligenten. »Če bi to vprašali sto različnih ljudi, bi dobili sto različnih odgovorov. Nekdo bi preživel s 300 evri, drugemu ne bi zadostovalo niti 800 evrov. Mesečni prag tveganja revščine v Sloveniji znaša 636 evrov na osebo. Finančno inteligenten Slovenec zna poskrbeti, da so njegove osebne finance celovito urejene. Ne misli samo na dohodke in izdatke ter premoženje, poskrbi tudi za tveganja in prihodnost,« odgovarja.
Pomembna vprašanja
Pri Fingymu so zagovorniki avtomatičnega upravljanja osebnih financ. In kaj to pomeni? »Ko poskrbimo, da imamo odgovore in rešitve na naslednja vprašanja: kako dolgo v pokoju bodo zadostovali moji prihranki, kaj se bo zgodilo, če jutri ostanem brez službe, bom lahko omogočil študij svojim otrokom in kako bo preživela moja družina, če jutri ne bom prišel več domov, lahko brez slabe vesti zapravimo preostanek plače za stvari, ki nam polepšajo dan. Spletna aplikacija 360FinanceGuru ponudi brezplačen odgovor na ta vprašanja, daje smernice, kako vaše današnje finančne odločitve vplivajo na vašo prihodnost, in poda jasne usmeritve, kaj morate narediti, da boste izboljšali svoje finančno zdravje,« pojasni za konec sogovornica.
