Težko. In kako poskrbeti, da bodo ljudje, s katerimi si izmenjujete sporočila po spletu, resnično vedeli, kaj mislite? V napisanem besedilu se namreč izgubi marsikateri odtenek. Preden popolnoma obupate, smo za vas pripravili nekaj navodil, ki vam bodo gotovo v pomoč.
1. Bodite selektivni s hashtagi (oznakami)
Naj najprej pojasnimo, kaj je hahstag. Če želite poimenovati stvar na fotografiji, ki ste jo naložili na neko družbeno omrežje, jo označite z lojtro. Takole: #myfavouritefood (ali: #mojanaljubšahrana). Označujete lahko tudi pojme, znamke, imena, kar želite. Vendar z oznakami ne pretiravajte na Facebooku, ker Facebook ni omrežje, kjer bi bila raba hashtagov posebno zaželena (na Twitterju po drugi strani je, a zanje tako ali tako nimate veliko prostora). Najbolj hvaležna platforma za hashtage je Instagram, vendar ima tudi ta svoje zakonitosti. Najbolj osnovna, ki jo naredi skoraj vsak začetnik na Instagramu, je, da označite vsako posamezno besedo, kot na primer: #moja #najljubša #hrana #obožujem #jo #češnje #so #res #dobre. Enostavno normalno napišite, da se vam zdijo češnje res dobre, če imate že ravno željo po tem, in dodajte hashtage v smislu #myfavouritefood #cherries #fruits #foodstagram (tematska oznaka za vse objave, na katerih je hrana; takšnih je še kar nekaj) in podobno. Če želite objavi dodati več tematskih oznak (a ne preveč - ni hujšega od objave s šestdesetimi hashtagi), pobrskajte po internetu, katere se največ uporabljajo, a izogibajte se #instagood in #instalike - to prav tako radi uporabljajo začetniki, v upanju, da bodo tako s svojimi objavami pobrali več všečkov. Zakaj so vsi ti hashtagi v angleščini? Lahko uporabljate tudi slovenske, s tem ni nič narobe, vendar bodo vaše objave tako vidne manj ljudem - in dejstvo je, da je angleščina univerzalni jezik družbenih omrežij, zato se zdijo tudi oznake v angleščini nekako najbolj naravne.
Preberite tudi: To so kopalke letošnjega poletja. Kliknite TUKAJ!
2. Ne pretiravajte z emotikoni in sličicami (a kakšen/a sem ter tja ne bo odveč)
Za vas ne vem, ampak jaz ob sporočilu: »V redu. Se vidimo.« vedno pomislim, da je oseba iz neznanega razloga jezna name, čeprav se v večini primerov izkaže, da niti približno ni tako. En samcat smeško (»V redu. Se vidimo! «) bi zmehčal zadevo in dal sporočilu povsem drugačen ton. Po drugi strani pa mi gredo rahlo na živce ljudje, ki so se verjetno na Snapchatu, ki je najbolj priljubljena platforma za izmenjavo emotikonov, navadili na pretirano uporabo in ti jih v eno sporočilo nalepijo deset (z njimi pa na veliko opremljajo tudi svoje objave na drugih omrežjih), pri čemer za polovico sploh ne veš, kaj pomenijo, ali pa kratko sporočilo pospremijo s štirimi različnimi smeški (»Komaj čakam!:)) :D ;-)«) Naj emotikoni tudi ne bodo razlog, da se vam ne ljubi več iskati besede ali stavka, da bi ljudem odgovorili, ker jim enostavno lahko pošljete smeška, ki joče od smeha, ali pa celo animacijo mačke, ki se igra z žogo. Saj nič ne rečem, mačka ali kakšna druga žival je včasih povsem simpatična, a če me prijateljica vpraša, kako je bilo na razgovoru za službo, pa ji napišem mini esej, v katerem do potankosti razdelam dogodek, ona pa mi nazaj pošlje pingvina, ki ploska, ne bom pretirano zadovoljna.
3. Daljše stvari se zmenite v živo
Ko smo že pri pisanju mini esejev v spletna sporočila - to pravzaprav ni najboljša ideja. Spletna komunikacija funkcionira najbolje, če so sporočila kratka. Na to vsi radi pozabljamo in se po spletnih omrežjih prepiramo, končujemo zveze, si očitamo reči iz leta 2013 in opisujemo svoje zmenke, toda - niso razprave o teh rečeh na spletu nekoliko neosebne? Poleg tega sporočila na družbenih omrežjih navadno odpiramo, ko imamo v službi pet minut odmora, ko v avtu čakamo na zeleno luč ali na vrsto pri zdravniku, in če dobimo prijateljičino dolgo sporočilo, v katerem se pritožuje čez fanta, se mu v tem času niti ne bomo mogli ustrezno posvetiti. Posledica tega je, da so naše replike površne (ali vsebujejo animacije mačk, kar sem omenila zgoraj), to pa lahko vodi v užaljenost prejemnika - ali pa smo užaljeni mi, ker imamo občutek, da nas je človek, ki smo mu pisali, zelo na hitro odpravil. Seveda obstajajo tudi izjeme in dopisovanja prek družbenih omrežij so lahko zelo poglobljena, vendar si je treba zanje vzeti čas - in če smo si že pripravljeni vzeti toliko časa, je navsezadnje boljše, da se s prijateljem dobimo kar na kavi.
4. Upoštevajte osnovna slovnična pravila
Da ni treba popolnoma ignorirati slovnico samo zato, ker so na družbenih omrežjih, je najbrž nesmiselno dopovedovati najstnikom na Snapchatu ali Whatsappu, odrasli ljudje pa lahko vseeno popazimo na to, da imajo naša sporočila vsaj približno jezikovno vrednost. Nihče si ne želi ves dan gledati »OMG«-jev, »LOL«-ov, popačenk iz tujih jezikov, izpuščenih črk in ločil, pri katerih se je treba včasih pošteno namučiti, da razvozlaš, kaj ti je človek, ki ti piše, sploh želel povedati. Držite se zmernega slenga, pa bo vse v redu.
5. Ne pošiljajte po petdeset sporočil na dan, posebej če na prejšnja niste dobili odgovora
To najbrž ne potrebuje pojasnila, hkrati pa še eno opozorilo: ne pošiljajte petdeset zaporednih sporočil na Facebook klepetu. Morda ga zaradi imena »klepet« res kdo uporablja kot spletno klepetalnico, a sporočila na Facebooku so nekaj podobnega kot telefonski SMS-i, zato me strašno motijo ljudje, katerih komunikacija je videti približno tako: »Živjo« (novo sporočilo) »Kako si« (novo sporočilo) »Ne boš verjela, kaj se mi je danes zgodilo« (novo sporočilo) »Na Čopovi« ... Zdaj pa si predstavljate, da Facebook klepeta ne odpirate sproti, potem pa ga končno odprete in v vas butne teh petdeset sporočil, ki jih je treba še sestaviti v neko smiselno celoto ...
