V našem ljubem Trstu je več mogočnih zelenih površin, oblikovanih v lepe parke, ki od prvega pomladnega dne vabijo v svojo prikupno senco.
Mesto se je na prehod pomladi v poletje posebej pripravilo z različnimi programi za ljubitelje narave in cvetja, z izmenjavami semen vred (Primavera 2018: Horti Tergestini, Rose Libri Musica e Vino).
Preberite tudi: Šok za dopustnike na Hrvaškem. Kliknite TUKAJ!
Konec aprila vas v tamkajšnjem botaničnem vrtu pričaka nešteto opojno dišečih potonik, ki se pri nas odprejo šele maja, vrtnic v vsem svojem razkošju se lahko naužijete od maja dalje v zgledno urejenem rozariju pri Svetem Ivanu nad Trstom, v območju nekdanje umobolnice. Vsekakor obiščite park Revoltella s čudovitim pogledom na mesto, najdaljšo pergolo z glicinijami in ljubko cerkvico svetega Paskvala, kjer počiva najbogatejši Tržačan, ki je svojemu mestu podaril vse, kar je imel. Sem tržaški dedki in babice vodijo svoje vnuke, mladi se iščejo v prvih romantičnih srečanjih, upokojenci uživajo v miru nad mestom. Ne pozabite obiskati še mogočne palače, muzej Revoltella v mestu, kjer boste pobližje spoznali delo in uspehe mogočnega Paskvala Revoltelle (1795–1869), pomembnega trgovca in finančnika imperialnega Trsta, delničarja in podpredsednika izgradnje sueškega kanala, ki je umrl leto dni pred njegovim odprtjem.
Prav tak izlet v Trst smo si nedavno privoščili in nabrali nekaj koristnih napotkov za vas.
Dišeča glicinija (Wisteria sinensis)
Metuljnica z nežnimi zavesami podolgovatih cvetov, je velikokrat omenjena v poeziji kot v zgodovinskih zapisih iz Kitajske in Japonske, od koder izvira. Opojni vonj, čarobnost njenih bujnih modrikasto-rožnatih cvetov ter prepletenost olesenelih stebel opazovalca osupnejo. Glicinije smo v Trstu poiskali v tržaškem botaničnem vrtu, parku Revoltella, parku svetega Ivana, in jih občudovali na terasah barkoveljskih hiš ob obalni cesti proti Miramaru.
Pri Svetem Ivanu nad Trstom
V parku bivše umobolnice, vsako leto na velikonočni vikend priredijo prodajno razstavo cvetja in semen Horti Tergestini, ki jo prirejata združenje vrtnarjev Furlanije - Julijske krajine in zadruga Monte Sanpantaleone. Azil za duševno bolne je nastal leta 1903 v takrat značilnem avstro-ogrskem paviljonskem konceptu bolnišnic zaprtega tipa za zdravljenja tovrstnih bolnikov. Trideset secesijskih objektov so razporedili okoli ljubke cerkvice svetega Ivana (San Giovanni), imeli so celo gledališče. Okoli stavb je nastajal park v secesijskem slogu, ki pa zaradi 1. svetovne vojne ni bil v celoti zasajen. Ko se je doktrina zdravljenja duševnih bolnikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spremenila v odprti tip bolnišnic, so kompleks počasi opuščali in območje je začelo propadati. V novejšem času mu dajejo nove vsebine, tržaška občina je s številnimi partnerji v nekdanje stavbe naselila nove dejavnosti. Ker je že prvotni načrtovalec parka, arhitekt Braidotti, zasnoval rožni vrt, so to idejo po sto letih oživili. Danes je lepo vzdrževan, enako kot so lepo obnovljene stavbe, kjer so ob drugih dejavnostih še vedno nastanjeni tudi pacienti. Rožni vrt naj bi bil del bolnišničnih terapij, v njegovih barvah in vonjavah naj bi se bolniki ob delu v vrtu krepili. Več informacij o dogodkih pri Svetem Ivanu najdete na spletni strani: www.hortitergestini.it ali na e-naslovu: inprimavera.trieste@monteplanta.it.
Rozarij v parku nekdanje tržaške umobolnice
Rozarij, ki ga je pred dobrimi dvajsetimi leti obnovil in zasnoval Vladimir Vremec, strokovnjak za hortikulturo in urejanje krajine z Opčin in nekdanji direktor mestne uprave za urejanje zelenja v Trstu, z leti raste, glede na sredstva. Najprej je obnovil vrt starih vrtnic iz leta 1903, iz časa nastanka vrta, zdaj so vrtnice Vremčeva glavna tema, ki jo uspešno presaja tudi med slovenske ljubitelje teh rastlin. Rožni vrt pri Svetem Ivanu je leta 2015 dobil nagrado svetovne vrtničarske zveze. Obiskovalci lahko občudujejo več kot tri tisoč različnih vrtnic z vsega sveta, zbirka pa nenehno raste. Ob pokrovnih vrtnicah, ki jih je tukaj največ, je nasadil tudi sivko in rožmarin, ker preizkuša različne kombinacije. Poleg različnih tipov starih vrtnic je vključil tudi uspehe sodobnih žlahtniteljev vrtnic, pri čemer ni pozabil na dr. Matjaža Kmecla in njegovo vrtnico, imenovano po Prešernu. Rozarij upošteva tudi zgodovino vrtnic v Trstu, saj s tem pokaže povezavo mesta z drugimi deželami po svetu. Med slovenskimi ljubitelji vrtnic je Vremčev rozarij pri Svetem Ivanu zelo priljubljen. Večkrat ga obiščejo pod vodstvom predsednice slovenskega Društva ljubiteljev vrtnic, agronomke z Obale, Brede Bavdaž Čopi, ki zna o vrtnicah pripovedovati čudovite zgodbe, podprte s podatki in izjemnim strokovnim znanjem. (na zadnji sliki!)
Tržaški botanični vrt
Vrt na vzpetinah Kjadina nad mestom upravljajo mestni znanstveni muzeji. Občinska uprava ga je ustanovila leta 1842, da bi botaniki pomagali ugotoviti, kakšne možnosti so, da se na Krasu prime in ukorenini avstrijski črni bor. Posadili in zasejali so lokalno rastlinje, ki so ga nabrali na območju Julijskih Alp, Istre in Dalmacije. Oblikovanje parka je vodil mestni podeštat (podžupan Trsta) Muzio de'Tomassini, ki je bil z obsežnim znanjem utemeljitelj botaničnega parka kot znanstvene ustanove. Leta 1877 so natisnili prvi seznam za izmenjavo semen Index Semium, kar je še danes poleg izobraževanja njihova poglavitna dejavnost. Prvotnim lokalnim zbirkam so med obema vojnama dodali še oddelka koristnih (užitnih) in zdravilnih rastlin ter razvili zasaditve vodnih, gorskih in skalnih rastlin, s čimer privabljajo obiskovalce. V zadnjih letih so dodali še zeli za barvanje in spoznavanje strupenih rastlin, urejajo tudi zgodovinske gredice samoniklih rastlin, značilnih za območje Trsta z zaledjem in Istre. V času našega obiska so bile v formalnem vrtu v razcvetu potonike, ki cvetijo od marca do maja in jim ljudje pripisujemo čaroben, religiozen in mitološki pomen.
Več fotografij v spodnji galeriji!
