Aktualovec je imel pred Medom štiri najboljše človekove prijatelje. Mešančke Lolo, Bobija in Murija ter prvega nemškega ovčarja Meda. Vsak izmed njih je imel svoj karakter. Muri je bil zelo zaščitniški in ni pustil nobenemu blizu njega in sestre, če ga ni poznal, Lola in Bobi pa sta bila stalno pod mizo, če bi le kaj padlo dol.
Zadnjih deset let mu življenje pestri nemški ovčar Medo. Ime je dobil po svojem predhodniku.
»Sploh ni bilo debate, da bi lahko dobil drugo ime. Ime je dobil že ob prvem snidenju, ko se je odločil, da bo naš član družine,« nam je zaupal Bastjan Kepic, ki verjame v to, da si kuža sam izbere družino. In Medo je imel zanjo res odličen nos, pa čeprav mu lastnikove odločitve niso (bile) vedno všeč. Kar pa mu je dal tudi jasno vedeti.
»Z očetom sva mu izdelala čisto novo pasjo hiško. Tla sva oblekla s preprogo, izolirala streho – skratka res sva vložila veliko časa v njegovo domovanje, da mu bo vedno udobno. No, zdržalo je mogoče en teden, ko je dejansko vse zgrizel in znosil ven in naredil rekonstrukcijo. Paziti moramo tudi na avtomobilska vrata. Če jih pustimo odprta, se lahko namreč znajde na izletu z nami. V čisti tišini skrit za sedeži,« nam je v smehu razkril Bastjan.
Sicer pa je Medo zelo ubogljiv. »Zna imeti selektiven sluh, ampak no, je ubogljiv. Bolj kot jaz. (smeh) Lahko pa rečem, da mu zaupamo in razen v času, ko je bil še mladič, nismo nikoli imeli težav. Ob tem je neverjetno zvest in nam da vedeti, da nas je pogrešal. Če nas ni doma daljši čas kot po navadi, se, ko pridemo domov, ne neha pogovarjati (lajati), dokler ne dobi svoje pozornosti. Prepričan sem, da tudi natanko ve, koga ni doma, oziroma da nismo vsi doma,« nam je dejal Kepic, ki sicer vedno poskrbi, da ima njegov ljubljenček vse, kar potrebuje. »Pride čas, ko smo veliko skupaj, in tudi obratno, ampak nikoli ni prikrajšan. Če se odločiš imeti psa, moraš prevzeti to odgovornost in preden postane član družine, spoznati tudi pasmo. Nemški ovčar je v osnovi zelo prijazna in manj zahtevna pa tudi zelo ubogljiva pasma, je pa res, da ti vzame najmanj toliko časa, kolikor ga le lahko. A na to nikoli ne gledamo kot na neko obvezo,« poudarja Bastjan. Če bi bil brez omejitev, pa si bi omislil (tudi) žirafo ali tigra.