V delo na sebi in delo z energijami se je Renata ReaDana poglobila ob rojstvu hčere, ki je imela težave s kožo. Na srečanju s terapevtko karmične diagnostike je ugotovila, da s spremenjenim načinom delovanja lahko pomaga sebi in s tem posledično kot mama vpliva na otroka. In tako se je začela njena pot do sebe. Spoznavanje, kdo je in kaj je njeno poslanstvo. Končala je triletno izobraževanje na Ustvarjalni akademiji Pesem duše. Pri samozdravljenju uporablja različne tehnike, kot so: reiki, Access Bars, šamansko zdravljenje (bobnanje), regresija, progresija, theta zdravljenje, karmična diagnostika, meditacija, intuicija, The Reconnection, zakon privlačnosti ipd.
Kako poteka zdravljenje z intuicijo?
Pri samozdravljenju uporabljam različne tehnike zdravljenja. Način, ki deluje pri meni, uporabljam tudi pri ljudeh, ki me poiščejo. Menim, da mi pot prekrižajo ljudje, ki imajo podobne izzive v življenju kot jaz. Zdravljenje poteka tako, da se pogovarjamo in med pogovorom ozaveščamo strahove, prepričanja, travme in misli. Lahko se dogovorimo tudi za energetsko zdravljenje, ki poteka na masažni mizi, terapijo Acces Bars z reikijem in skalarno terapijo. Včasih terapijo ali svetovanje končam z bobnanjem na šamanski boben.
Kaj vse lahko pozdravimo?
Moj namen je, da ljudje ozavestijo svoje strahove, prepričanja in misli. Da spoznavajo sebe v celoti, tako svetlo kot tudi temno plat. Da se sprejemajo v celoti. Na svoji poti samozdravljenja sem ugotovila, da sem veliko strahov 'podedovala' od prednikov. Da so moja ovira prepričanja iz okolja, v katerem sem živela. Vsaka misel, prepričanja in strahovi so moja odgovornost, in skozi poglobljeno raziskovanje same sebe se osvobajam in prihajam do občutka sreče, zadovoljstva in miru brez slabe vesti. Vsak dan se učim, da so moje misli na visoki vibraciji in da je fokus tukaj in zdaj. Samo sem. To znanje želim predati naprej.
Kakšni so duhovni vzroki za bolezen?
Sem otrok generacije, v kateri so se stari starši borili za preživetje. Vzgajali so otroke oziroma so jih imeli zato, da so delali na polju. Učenje za njih ni bila vrednost. Tako so naši starši lahko odraščali v nenehnem boju za pozornost, med brati sta se prebujali tekmovalnost in zavist. To prepričanje oziroma način delovanja sta se prenašala na nas. Prepričanje, da nismo dovolj dobri, da je potrebno veliko truda za pozornost ljubljene osebe, da je treba veliko delati in varčevati, da si lahko privoščimo užitek, paziti, kaj bodo drugi rekli, pomagati drugemu, imeti slabo vest, če smo uspešni, drugi pa ne ipd. Bolezni so lahko bolečine v križu, težave s hrbtenico, kolki, težave s srcem ipd.
Tudi huda obolenja?
Menim, da se huda obolenja začnejo nekje na začetku – v mislih, prepričanjih. Nekaj jih prinesemo kot duša, ki potrebuje neko izkušnjo – lekcijo na zemlji. Nekaj si ustvarimo sami z načinom delovanja in misli. Nekaj prevzamemo od drugih, ker želimo pomagati. Virov je veliko, zato je vsaka oseba obravnavana posamično. Vsaka terapija je drugačna in vsaka oseba najde drugačne vire pomoči. Opažam pa, da se ta zavest o tem, da smo odgovorni za svoje življenje, širi. Da se ljudje tega zavedajo, in mislim, da bo 'hudih' obolenj vse manj oziroma da bodo bolezni ozdravljive, ne glede na diagnozo. Starši se zavedajo, da lahko podarijo potomcem veliko darilo, če sebe postavijo v središče. V stanje tukaj in zdaj. V stanje miru in jasnih misli. Da niso razpršeni in razpeti med različne misli. Zame so misli zelo pomembne, ker so nekako kazalec, kje smo. Kje je naša energija in kam gremo. Ker tam, kjer so misli, tam smo. Ne glede na fizično telo.
Ali imamo vsi moč samozdravljenja? Kako jo aktiviramo?
Vsi imamo moč samozdravljenja. Prav vsi. Pomembno je zaupanje vase in v svoje odločitve. Ne govorim o trmastem vztrajanju pri svojem. Ali pa pri stališču jaz imam vedno prav. Govorim o občutku, kjer koli smo ali v katerem koli položaju smo, da vemo, da je v redu. Da smo dobro. Da smo se v danem trenutku odločili pravilno. Ne glede na rezultate, na izid ali odzive drugih. Da ko smo na področju duše/srca mirni – to je zaupanje. Lahko se zgledujemo po generaciji, ki ima navado moliti vsak dan. Moli zjutraj, popoldne in zvečer. Hvaležni so za dober dan, tako kot tudi za dan izzivov. In sprejemanje vseh dogodkov iz preteklosti. Ne sprašujejo se, zakaj in kako. Preprosto sprejmejo. In živijo v miru. Mir v njih samih. Sama molim po svoje – to, kar me navdihuje. Nehala sem govoriti, kaj si želim. Molim zato, da sem povezana s svojo dušo – fokus tukaj in zdaj. Brez pričakovanj. Samo sem. Lahko si dnevno zastavite vprašanja: Kam hitim? Je to moje prepričanje? So to moje misli? Kaj zdaj razmišljam? Diham? Kako diham? Ko si postavimo ta vprašanja, se ustavimo za trenutek, da opazimo, kaj sploh v danem trenutku počnemo. Kako v danem trenutku delujemo. Mislimo. Ne samo ko gremo v gozd, na meditacijo, jogo ali nekaj podobnega. V vsakdanjem življenju. Ko smo v trgovini, službi, pod tušem, na vrtu, sestanku, ko hitimo po opravkih, ko smo z otroki, partnerjem, družino ipd. Veliko ljudi ima znanja različnih tehnik, kot so tapkanje, reiki, afirmacije, meditacije. Svetujem jim, naj te tehnike uporabljajo v vsakdanjem življenju. V vsakem trenutku. Nekateri pravijo, da nimajo časa. Tehnike ne potrebujejo časa, samo pozornost. Recimo reiki in skalarne valove delam vsak dan. Povezujem se z vsakim vdihom in izdihom. Pozorna sem na misli. Besede. Dnevno ozaveščam izzive in občutke. Tehnike niso zato, da bi se prodajale ali dobro služile. Tehnike so zato, da nam pomagajo spoznavati sebe. Prebujati naš potencial. Vsak dan. Vsak trenutek.
Kako lahko aktiviramo intuicijo?
Intuicija se aktivira, ko smo mirni. Ko je um v tišini. Ko zaupamo vase. Ko sledimo sebi. Da si dnevno tudi večkrat na dan zastavimo vprašanje: Diham? A pri tem ne bežimo v osamo. Da delujemo tam, kjer pač smo. Brez potrebe po boju, po dokazovanju, po tekmovanju. Da sprejemamo, da smo hvaležni in opazujemo. S svojim utripom srca bomo vedno vedeli, kaj čutimo, če svojih občutkov ne zaznamo zaradi stresa ali strahu. Krč v trebuhu lahko sprostimo z vdihom in izdihom skozi popek. Dva vdiha vsako uro na dan nam pomagata, da se umirimo, se ustavimo. Vdihnemo novo energijo. Včasih mojih sporočil ne razumejo. Svetujem jim, naj poskušajo slišati s srcem, naj začutijo v telesu. Naj za trenutek prenehajo z umom iskati dokaze. Naj samo prisluhnejo, in če so pripravljeni (njihova podzavest), bodo slišali. Do zdaj so vedno slišali. Razumeli. In velikokrat se jim odpre novo obzorje – prebudi potencial. Lahko traja samo trenutek, a trenutek je res čaroben. Nekateri krepijo ta potencial – slišati sporočila, ki jim pridejo na pot, nekateri pa želijo le kapljice, ker ne zaupajo v to, da zmorejo sami. Družba je na dobri poti, vse več posameznikov se zaveda svojega potenciala in krepi intuicijo. Moje vodilo je: Vse je naKljuč. Tako so nastali tudi moji obeski naKljuč, da se ljudje spomnimo, da imamo ključ za dnevne izzive.
Z Renato lahko stopite v stik po elektronski pošti: RenataReaDana@gmail.com.
