V jamah živijo netopirji, ki prenašajo bakterije in viruse. Ti lahko ljudem škodujejo, vendar pa je tveganje za okužbo vseeno zelo majhno. Zato je priporočljivo, da se tisti, ki ne poznajo pravilnega ravnanja z netopirji, tem živalim izogibajo.
Virus lyssa se lahko prenese na človeka s slino okuženih netopirjev, ko ta pride v stik s sluznično membrano na poškodovani koži, ali pa z ugrizom netopirja. Okužba povzroča bolezen, ki je zelo podobna steklini in je lahko za človeka usodna.
Redka okužba pljuč
Histoplazmoza je zelo redka okužba pljuč. Okuženi so lahko netopirji, psi, mačke, živina, konji, podgane in druge živali. Okužene živali s svojimi izločki sproščajo te organizme v okolje. Ljudje, ki imajo stike z netopirji, se morajo izogibati prahu v okolju, ki je verjetno kontaminirano. Histoplazmoza sicer v 90 odstotkih ne povzroča nobenih težav. Kadar pa je imunski sistem oslabljen, lahko nastane vnetje pljuč; če se virus razširi po telesu, lahko povzroči tudi življenjsko nevarne bolezni.
Preberite tudi: Tega nutricionisti nikoli ne jedo. Kliknite TUKAJ!
Bakterijska bolezen
Leptospiroza je bakterijska bolezen, ki se prenaša z urinom okuženih živali. Običajno so to glodavci in živina, lahko pa tudi netopirji. Leptospirozo dobijo večinoma tisti, ki so izpostavljeni okužbi med svojim delom. Preprečiti je treba, da bi urin netopirjev prišel na poškodovano kožo. Tudi za leptospirozo velja, da lahko povzroči manjše ali večje težave. Mnogo okuženih dobi vročino, glavobol in bolečine v mišicah. Pojavijo se lahko slabost, bruhanje, krvave oči. Če bolnika ne zdravijo, lahko nastanejo zapleti, ki so (vendar zelo redko) tudi smrtni. Bolezen navadno traja od tri dni do tri tedne. Če bolnik ni zdravljen, je okrevanje zelo dolgo.
Možna je okužba s salmonelo, ki je lahko v iztrebkih netopirjev.
Spletna revija Live Science pravi, da so med prenašalci živalskih bolezni (zoonoz) netopirji na prav posebnem mestu. Ti leteči sesalci so lahko rezervoar več kot 60 vrst virusov, ki lahko okužijo človeka. Nedavna raziskava (na Colorado State University) je pokazala, da lahko gostijo več virusov kot katerikoli glodalec.
Poleg že omenjenih okužb lahko prenašajo viruse, ki so povezani s sarsom (sindrom akutne bolezni dihal). Raziskovalci so ugotovili tudi, da so verjetno originalni gostitelji nevarnih virusov, kot sta ebola in nipah. Slednji je razširjen v Maleziji, Singapurju, Bangladešu in Indiji. Povzroča vročino, glavobol, omotičnost, zmedenost, sledi lahko koma (že v 24 do 48 urah), vnetje možganov, ki je lahko usodno. Povzroča tudi težave v dihalih. Znanstveniki se sprašujejo: ali so netapirji s svojo sposobnostjo za prenašanje zoonotskih virusov nekaj posebnega? Primerjali so jih z glodavci in ugotovili, da so dejansko zmogljivejši prenašalci patogenov.
Jamska bolezen
Jamsko bolezen ali speleonozo povzroča okužba z glivico Histoplazmo capsulatum. Glivica je razširjena po skoraj vsem svetu, rada pa ima vlažna tla, kjer se hrani z izločki netopirjev in ptičev. Povzroča bolezni pljuč. Prenaša se z vsakim posegom v okužena tla, tudi samo s hojo, predvsem pa s kopanjem. Jame so znane po tem, da so domovanja teh mikroorganizmov. Okužba z njimi je čedalje pogostejša, statistika pravi, da jame po vsem svetu na leto obišče in v njih raziskuje več kot dva milijona ljudi. Prenos bolezni s človeka na človeka ni mogoč. Okuženi pa so lahko tudi psi in mačke. Večina okuženih ljudi nima nobenih zdravstvenih težav. Manj odporni imajo podobne znake kot pri gripi: vročino, kašelj, izredno utrujenost, mrzlico, bolečine po telesu ali v prsih. Ti znaki se običajno pojavijo od tri do 17 dni potem, ko je človek vdihnil okuženi zrak. Tisti pa, ki imajo zelo oslabljen imunski sistem, lahko huje zbolijo: bolezen se namreč razširi iz pljuč v druge dele telesa kot na primer v možgane, kar lahko povzroči smrt. Zdravljenje bolnikov z resnejšo obliko bolezni lahko traja nekaj mesecev pa vse do treh let. A jame niso samo polne nevarnosti, so tudi kraj miru in – zdravljenja.
Življenje v jami
Naši starodavni predniki so nekoč živeli v jamah. Dale so jim zavetje, pa tudi ohranjale so njihovo zdravje, ne da bi za to vedeli. Danes je znana posebna terapija, zdravljenje v jamah (speleo terapija), kjer je zrak ves čas enakomerne temperature (od 10 do 12 stopinj Celzija), ni prašnih delcev, ki bi dražili dihala, poleg tega pa je v zraku veliko aerosolov in negativnih ionov. V jamah zdravijo bolnike z vnetnimi kroničnimi boleznimi pljuč (astma, bronhitis), pa tudi tiste z alergijami. Bolniki med zdravljenjem nekaj časa preživijo v jamah, kjer nadležni znaki bolezni skoraj povsem izginejo. Zaradi posebnih razmer se sluz, ki se nabira v dihalih, razredči, kar olajša dihanje, nizki odmerki sevanja radona pa koristno vplivajo na imunski sistem.
Netopirji so nežni, pa tudi koristni
Netopirji so med najbolj osovraženimi živalmi, kar je verjetno posledica starodavnih bajk in vraževerja iz preteklosti. Ljudje so prepričani, da se hranijo s krvjo, da so slepi, da so neke vrste glodavci in da se bodo, če vstopite v prostor, kjer so naseljeni, takoj zapodili v vaše lase in vas s kremplji grebli po glavi. Take zgodbe so krive za to, da jih ljudje ne marajo in se jih bojijo. Poznavalci pravijo, da so vse to neumnosti, da so netopirji med najbolj nežnimi in koristnimi živalmi na svetu. Netopir je sesalec s krili s sposobnostjo za letenje, kar je med sesalci velika redkost. Vsi netopirji lahko vidijo, nekateri med njimi pa uporabljajo poseben sonarni sistem, imenovan ekolokacija. Ti netopirji spuščajo zvoke na visoki frekvenci iz ust in nosu, potem pa prisluhnejo odmevu, na temelju katerega ugotavljajo, kje so predmeti okrog njih. Iz teh podatkov v možganih ustvarijo sliko prostora, zato se lahko spretno premikajo tudi ponoči in se izogibajo sovražnikom.
Družino netopirjev delijo v dve skupini: velikih in malih netopirjev. Majhni uporabljajo ekolokacijski sistem, veliki pa tega niso sposobni, vendar pa imajo odličen vid. Večinoma se hranijo z žuželkami, nekateri jedo sadje, nektar in cvetni prah. Zelo malo je tistih, ki se hranijo s krvjo (predvsem rib in drugih sesalcev). Uživalci sadja živijo v tropskem pasu in imajo odličen vid in čut za vonj, ki jim pomaga najti zrelo sadje. Jedci nektarja in cvetnega prahu živijo v puščavskih predelih, vampirski netopirji pa izvirajo iz Latinske Amerike. Kot rečeno, večina netopirjev se hrani z insekti (kar velja tudi za evropske vrste). En sam netopir lahko ujame okrog 200 žuželk v velikosti komarja v eni uri.
Netopirji so tudi zelo koristni. V tropih so pomembni za ekositem v deževnem gozdu, saj oprašujejo cvetje in raznašajo semena. Predvsem pa so znani po tem, da spuščajo iztrebke s samo njim lastnimi organizmi, ki delujejo razstrupljevalno, sproščajo antibiotike.
Koristi netopirjevih iztrebkov. Netopirjevi iztrebki so najbolj uravnoteženo organsko gnojilo, kar jih daje narava. Tako imenovani guano (netopirjev iztrebek) izboljša kakovost tal. Ne vsebuje niti malo škodljivih snovi, je popolnoma naravna snov, ki izboljša vitalnost zemlje. Korenine rastlin se z uporabo guana okrepijo, rastline so močnejše. Guano vsebuje veliko kalija in fosforja, kar močno poveča cvetenje rož, na primer. Znanstveniki so še ugotovili, da vsebuje snovi, ki čistijo, zato ga uporabljajo pri izdelavi pralnih praškov in drugih čistil, pa tudi v kozmetiki.
Jamarstvo je razmeroma varen šport
Predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko nam je zatrdil, da v jamah na obiskovalce ne prežijo kakšne hude nevarnosti, vendar pa je pomembno, da jamar opazuje vreme. Največkrat se nesreče zgodijo zaradi človeške napake. Pomembno je torej, da je človek previden, sicer lahko hitro izgubi orientacijo. Kar pa zadeva nevarnost okužb z bakterijami ali virusi, pravi, da v slovenskih jamah ni hude nevarnosti. O netopirjih je dejal, da so kvečjemu koristni, saj njihove iztrebke uporabljajo v različne koristne namene. Jamarstvo je torej eden varnejših športov, če ga, na primer, primerjamo z alpinizmom.
