Kronična zloraba pripravi ženske do tega, da začnejo dvomiti o sebi. Pripelje jih na rob norosti, kar je cilj nasilnega moškega. Če ste žrtev nasilnega partnerja, je ključno, da ponovno pridobite zaupanje vase, se zanesete na lastne zaznave in začnete znova poslušati svoj notranji glas. Pri soočanju z nevzdržnim odnosom naj vam bodo v oporo osnovne resnice, ki veljajo za nasilne moške. Povzeli smo jih po knjižni novosti in veliki uspešnici tega leta Zakaj to počne, avtorja Lundyja Bancrofta.
Resnica številka 1: Ima potrebo po nadzoru
Intimni odnos vključuje nenehno sprejemanje odločitev, nasprotujoče si potrebe, o katerih se je treba pogajati in jih uravnotežiti. Miselnost, ki jo nasilnež prinaša v te odločitve, in posledice napetosti lahko druženje z njim naredijo nemogoče. Razmislite o tem, kako zahtevno se je pogajati ali sklepati kompromise s človekom, ki deluje po naslednjih načelih:
- Prepir lahko traja samo tako dolgo, dokler traja moja potrpežljivost. Ko imam dovolj, je razprava končana in čas je, da utihneš.
- Če je vprašanje, o katerem razpravljava, pomembno zame, moram dobiti to, kar želim. Če se ne umakneš, me izzivaš.
- Vem, kaj je najboljše zate in za najin odnos. Če se ne strinjaš z menoj, potem, ko sem jasno povedal, kako in kaj, ravnaš neumno.
- Če se zdi, da moj nadzor in avtoriteta popuščata, imam pravico, da ponovno vzpostavim pravila po moji volji, vključujoč nasilje, če je to potrebno.
Nasilen moški pogosto meni, da ima pravico nadzirati, kam gre njegova partnerica, s kom se druži, kako se oblači in kdaj mora priti domov. Zato bi morala biti hvaležna za svobodo, ki ji jo dopušča. Moški razmišlja takole: »Ona je vsa iz sebe zato, ker ji ne dovolim, da bi se družila z neko pokvarjeno žensko, a ji ves preostali čas dovolim, da se druži, s komerkoli hoče.« To je popačeno razmišljanje nasilnega moškega, ki se mu njegova pravila zdijo smiselna, zato vztraja pri njih. Če ima par otroke, nasilen moški običajno sebe dojema kot glavno starševsko avtoriteto, tudi če le malo prispeva k skrbi za otroke.
Resnica številka 2: Vse mu pripada
Ne samo, da se pravice njegove partnerice in otrok zmanjšajo, pri nekaterih celo kar izginejo, nasilneževe pa se napihnejo čez vse meje. Pričakujejo, da mu bodo zadovoljene fizične, čustvene, spolne potrebe, da bodo do njega vsi obzirni in bo imel vso svobodo brez vsakršne odgovornosti. Precenjevanje njegovega dela se prepleta z razvrednotenjem dela njegove partnerice. Terapevtom pogosto razlagajo: »Ne vem, kaj za vraga počne ves dan. Pridem domov in hiša je razmetana, otroci so lačni, ona pa se pogovarja po telefonu. Svoj čas preživi tako, da gleda nadaljevanke.« Mnogi so besni, če ne morejo ves čas govoriti samo o sebi, in pomembno je, da je ona ves čas osredotočena samo nanj. Ne glede na to, koliko mu daste, nikoli ne bo dovolj. Tudi v postelji meni, da je vaša dolžnost, da ga čustveno zadovoljite in celo da doživite orgazem le zato, ker hoče užitek ob tem, da sebe vidi kot dobrega ljubimca. Nimajo pa vsi nasilneži velikega interesa za spolnost. Nekateri so preveč zaposleni z odnosi zunaj razmerja ali zlorabljajo snovi, ki zmanjšujejo spolno slo. Nekateri so geji in svojo partnerko zlorabljajo kot krinko. Svoboda brez odgovornosti pa denimo pomeni, da nasilnež meni, da je nad vsako kritiko. Če njegova partnerica poskuša govoriti z njim o svojih zamerah, je po njegovem godrnjava in ga izziva. Čuti se celo osebno upravičen do uporabe nasilja, sploh če ga je žena prevarala ali zavrnila v spolnosti.
Resnica številka 3: Stvari obrne na glavo
Pogoste so zgodbe, kot je naslednja: »Pretiravala je z jezikanjem, zato sem se tako razjezil, da sem jo zgrabil za vrat in jo prislonil ob zid. Potem pa me je skušala brcniti v moda. Kako bi vam bilo všeč, če bi vam ženska to poskušala narediti? Seveda sem se je lotil. Ko sem roko zavihtel navzdol, so moji nohti naredili globoko zarezo čez njen obraz. Kaj za vraga pa je pričakovala?!« Mnogi pravijo, da je ženska tista, ki zlorablja njega. Nasilnežu njegov zaznavni sistem omogoča, da zamenjuje agresijo in samoobrambo. Pretirava in se posmehuje ter se hoče izogniti temu, da bi resno razmislil o tem, kar mu govori žena, in se soočil s tem.
Preberite tudi: Razbijmo tabu spolnega nasilja nad otroki. Kliknite TUKAJ!
Resnica številka 4: Svoje partnerice ne spoštuje in misli, da je boljši od nje
Partnerico običajno vidi kot manj inteligentno, manj sposobno, manj logično in celo manj občutljivo, kot je sam. Objektivizacija pa je glavni razlog, zakaj se nasilneževo obnašanje čez čas običajno poslabša. Ko se njegova vest privadi na določeno stopnjo krutosti ali nasilja, se premakne na naslednjo. Z depersonalizacijo svoje partnerice se nasilnež varuje pred naravnimi človeškimi čustvi krivde in empatije, tako da ponoči lahko spi mirne vesti. Od njene človečnosti se distancira tako daleč, da njeni občutki zanj sploh ne štejejo ali pa preprosto nehajo obstajati. Zloraba in spoštovanje sta si diametralno nasprotna: ne spoštujete nekoga, ki ga zlorabljate, in ne zlorabljate nekoga, ki ga spoštujete.
Resnica številka 5: Zamenjuje ljubezen in zlorabo
Nasilen moški pogosto skuša prepričati svojo partnerico, da je njegovo grobo ravnanje z njo dokaz, kako zelo mu je mar, toda resnica je, da je zloraba nasprotje ljubezni. Ali torej laže, ko pravi, da vas ljubi? Običajno ne. Večina jih čuti močan občutek v notranjosti, ki mu pravijo ljubezen. Za mnoge od njih je to edino čustvo do partnerice, ki so ga sploh kdaj imeli, tako da niti ne morejo vedeti, da to ni ljubezen. Nasilen moški ima izkrivljeno podobo o ljubezni in verjetno v veliki meri občuti:
- željo, da bi svoje življenje posvetil temu, da bi ga osrečevali;
- željo, da bi imel dostop do spolnosti;
- željo, da bi na druge naredil vtis, ker ste njegova partnerica;
- željo, da bi vas posedoval in nadzoroval.
Sposoben je sicer občutiti tudi resnično ljubezen do vas, ampak najprej bo moral močno preusmeriti svoj pogled, da bi ločil zlorabo in posesivne želje od prave ljubezni in da bi vas resnično zagledal.
Resnica številka 8: Odgovornost za svoja dejanja prenese za žrtev zlorabe
Nasilneži odgovornost za svoja dejanja prenesejo na partnerice, češ da jih one pripravijo do tega, da se neprimerno obnašajo. Pravijo, da ona ve, kako lahko pritisne na njegove občutljive točke. »Hoče, da ponorim, in ve, kako bo to dosegla. Predaleč me je potisnila. Obstaja omejitev, koliko lahko človek prenese. Pričakujete, da bom to dovolil? Kaj pa bi vi napravili?«
Nasilni moški so mojstri iskanja izgovorov. V tem so podobni odvisnikom, ki verjamejo, da so vsi in vse, razen njih, odgovorni za njihova dejanja. Kadar ne krivijo svojih partneric, je kriv stres, alkohol, njihovo otroštvo, otroci, šef ali lastna negotovost. Ko jim terapevti povedo, da se drugi moški pod enakimi pritiski ne odločajo za zlorabo, ponavadi postanejo besni ali žaljivi.
Kar nekaj med njimi je psihopatov, brez vesti, niso pa takšni vsi. Pravzaprav jih večina ima vest glede svojega obnašanja pri delu, v družbi ali na ulici. Doma pa prevlada njihov občutek upravičenosti. Nasilen moški pogosto verjame, da lahko svojo partnerico krivi za vse, kar gre narobe, ne samo za svojo nasilnost. Ali je pravkar doživel razočaranje? Ona ga je povzročila. Je bil v zadregi zaradi napake, ki jo je naredil? Ona bi morala to preprečiti. Je eden izmed otrok v težavnem obdobju? Ona je slaba mati. Za vse je kriv nekdo drug, in ta nekdo drug je ponavadi ona.
Resnica številka 9: Zanika in minimalizira svoje nasilje
Vrhunski terapevt, avtor knjige, sodeluje tudi s sodiščem, ki obravnava nasilneže, ki so fizično nasilni ali zlorabljajo otroke. Pogosto srečuje sodno osebje, ki pravi: »Ona ga obtožuje, da jo zlorablja, vendar on to zanika.« Nato se z zadevo prenehajo ukvarjati. A dejstvo je, da bo tak moški svoje nasilje zanikal. Ali pa prizna le majhen delež tistega, kar je naredil. Ko nasilnež zanika incident takoj po tem, ko se je zgodil, lahko partnerici povsem zmeša glavo. Predstavljajte si žensko, ki jo zjutraj še vedno stiska v želodcu zaradi grdega prepira večer pred tem. Njen partner pa jo vpraša, zakaj je tako čemerna. Ona mu odgovori, da zato, ker ji je pred otroki rekel zguba in z nje strgal brisačo, da so se vsi smejali. On ji odgovarja, da je bil na drugi strani sobe, ko je zgubila brisačo, in da je nora, če si domišlja, da ji je to storil on. Ženska lahko dobi občutek, da se ji meša, ali pa razvije dejanske psihiatrične simptome, če njen partner neprestano zanika očitna dejstva njenega življenja, vključno z zlorabami. Gotovost in suverenost njegovega glasu jo pusti v dvomih, da se začne spraševati: »Ali se je to res zgodilo? Mogoče pa se ni. Mogoče sem pretirano odreagirala na nedolžne stvari.« Če ljudje začnejo opažati njeno nestabilnost, lahko nasilnež njihova opažanja uporabi za to, da jih prepriča, da so njena razkritja o nasilju samo njene fantazije. In da je tako ali tako napol nora.
Resnica številka 10: Je posesiven
Pri številnih nasilnežih se posesivnost kaže v obliki spolnega ljubosumja. Ta tip moškega pozorno spremlja druženja svoje partnerice in pričakuje, da mu bo za vsako minuto poročala, ter občasno dreza vanjo z ljubosumnimi obtožbami. Ironično pa je, da nasilneži, ki najbolj obtožujejo svoje ženske, najverjetneje tudi sami varajo. Nasilnež ima občutek, da je zanj varanje sprejemljivo, zanjo pa ne. Najbolj si želi, da bi svojo partnerico izoliral in dosegel naslednje:
Hoče, da je njeno življenje povsem osredotočeno na njegove potrebe. Drugi socialni stiki bi pomenili manj njenega časa zanj.
Noče, da bi našla vire in moči, ki bi lahko prispevali k njeni neodvisnosti. Nasilen moški pogosto skuša svojo partnerico narediti popolnoma odvisno od njega, da bi tako povečal svojo moč. Vsak odnos, ki ga vzpostavi njegova partnerica, najsi bo z moškim ali z žensko, je zanj grožnja.
Dobro je vedeti
Nasilneži nočejo biti nenasilni. Nočejo se odreči moči in nadzoru. Zavedajo se skoraj vsega, kar počno. In tudi manj zavestno vedenje je posledica njihovih temeljnih stališč. Zato zaupajte v svoje zaznave, kako vaš nasilni partner ravna z vami in misli o vas. Če ni pripravljen na temeljito terapevtsko delo, čim prej odidite.
