Velikokrat rečem: ko smo ljudje v redu, ko nas nič ne boli, ko nas nič ne živcira, ko nismo lačni, žejni, ko nas ne tišči na stranišče in ko je šef dobre volje, smo vsi v redu. Toda ko nekaj ne gre, kot je treba ali kot mislimo, da bi moralo iti, se pokaže naš drugi obraz. Takrat se lahko odzivamo tako, da na to nismo ponosni.
Ko bomo v ravnovesju s seboj, bomo v ravnovesju tudi z okoljem, vse skupaj pa bo peljalo tudi v spremembe na subtilnejših ravneh naše zavesti, ki se bo širila, nam pa bo o življenju, njegovem dojemanju, pa tudi našem telesu jasnega vse več.
Ravnovesje je naša odgovornost
Ne glede na to, ali želimo širiti svojo zavest ali smo povsem zadovoljni tam, kjer smo zdaj, pa je naša odgovornost – do sebe in do družbe, v kateri živimo –, da v stresnih razmerah obdržimo mirno kri ter da svoje občutke in čustva, ko je to potrebno, znamo izraziti ustrezno posameznim okoliščinam. Za to pa je potrebno delo na sebi, pa ne le obisk delavnic, na katerih se imamo lahko zelo lepo, a ko po delavnici sedemo v avto ter nekdo zavlačuje na semaforju, takoj nestrpno zatrobimo. Tako nismo naredili ničesar. Naša mirna kri je ostala na delavnici. Poiščimo tako, ki nas bo spodbudila, da bomo zmogli živeti v ravnovesju tudi v vsakdanjem življenju.
Kako najti pravo delavnico?
»Delo na sebi je lahko veliko različnih stvari. Lahko je to pogovor, gibanje, druženje ali psihoterapija. Različni smo in imamo različne potrebe, pomembno pa je, da pri raziskovanju sebe to upoštevamo. Slišati sebe in biti v stiku s seboj pa je naslednji izziv sodobne družbe. Sistem se namreč vrti hitreje in nam daje občutek, da prav zares nikoli nimamo časa za to. In pogosto se zgodi, da tudi ko se uspemo malo ustaviti, upočasniti ritem življenja, se v njem ne znajdemo dobro. Nam postane dolgčas. Lahko nas prevzame občutek, da smo koristni in dovolj dobri le, ko oziroma če delamo,« opominja Tanja Želj, ki se kot profesorica športne vzgoje največ ukvarja s telesnim ravnovesjem.
Telesno ravnovesje
Pogoj za telesno ravnovesje so gibanje, hrana in spanje. »V grobem velja, da če smo v ravnovesju na vseh teh treh področjih, ne potrebujemo nobenih superživil in dodatkov, ker imamo dobro osnovo za zdravo življenje in dobro počutje,« poudarja ambasadorka zdravega življenja, ki spomni na to, da bi takrat, ko smo bolni, naredili marsikaj, da bi bili spet zdravi. Ko smo zdravi, pa se nam pogosto zdi odveč ali preveč (fizično, časovno in finančno), da bi poskrbeli za svoja osnovna tri področja in morda sploh ne bi prišlo do točke bolezni ali pa bi to odložili na poznejše življenjsko obdobje. Pa vendarle potrebujemo tako malo energije na vseh področjih – bolj je pomembna odločitev, da spimo toliko, kot je za naše telo optimalno (odrasel človek od šest do osem ur), da jemo raznovrstno in uravnoteženo, čim manj predelano hrano v količinah, ki so najprimernejše za naše telo (nikoli ne bodimo lačni in nikoli se ne prenajedajmo), in da se čim več gibamo, če se le da na svežem zraku in tako, da ravno prav prebudimo in obremenimo vse mišice v telesu.
Poiščimo najšibkejši člen
Tanja Želj priporoča, da ljudje začnejo najprej krepiti najšibkejši člen verige. »Težko je namreč kakovostno vaditi, če smo zaspani ali lačni,« pravi strokovnjakinja, ki dodaja, da o hrani, spanju in gibanju že veliko vemo, poznamo tudi znanstvene dokaze o tem, kako pomembno je ravnovesje vsega naštetega, vendar morda še nismo prepoznali svojega najšibkejšega člena ali ne vemo, kako spremembe vključiti v svojo rutino. »Učitelji vam lahko pri tem pomagamo, vendar smo le majhne točke, ki jih srečate v življenju in služimo kot opomniki za to, kar že veste, ali pa vam podamo kako novo idejo, misel, motivacijo. Vendar pa je na vas, da se vsak dan posebej spomnite, da morate skrbeti zase in da zase lahko skrbite le sami,« je realna učiteljica, ki iz svojih izkušenj ve, da se da. »Ko nam uspe, naraste tudi motivacija, ki nas lahko vodi v to, da življenje v ravnovesju lahko postane naš način življenja.«
Tudi z vadbo se lahko spravimo v ravnovesje
Ste že ugotovili, kako prijetno se počutite po vadbi? »Znanstveno je dokazano, da gibanje pozitivno vpliva na počutje in posledično tudi na boljše zdravje. Za to je odgovornih več dejavnikov: med gibanjem se na primer v telesu dogaja poseben proces, saj se izloča hormon endorfin, ki spada v skupino hormonov sreče in ga imenujemo tudi hormon dobrega počutja, boljše počutje pa posledično dobro vpliva tudi na druge stvari, ki jih počnemo v življenju,« razloži Tanja Želj, ki poudarja, da je nezanemarljiv proces med gibanjem tudi ta, da gibanje sproži izločanje tekočine v sklepe (sinovialna tekočina) in ta tekočina sklepe podmaže, zato se počutimo bolj razmigani. »Pogosto je gibanje terapija v primeru bolečin v sklepih ali mišicah, čeprav pogosteje ravnamo ravno obratno – počivamo in se ne upamo gibati, čeprav nas lahko pri nekaterih bolečinah in zategnjenosti, zakrčenosti reši le gibanje.«
Vaje za vzpostavitev ravnovesja
Tanja Želj nam je zaupala dve povsem različni vaji, s katerima se bomo hitro povezali s seboj, ko bo svet okrog nas (ali mi sami) zahteval preveč.
Točka miru
Nekaj minut masiramo točko med obrvmi (točka tretjega očesa). Kazalca naslonimo na senca, prstanca položimo na to točko. Masiramo in zraven sproščeno, globoko dihamo.
Zvočna vibracija
Rahlo poskakujemo ali samo nihamo v kolenih, naredimo vdih in skozi en izdih izrečemo na glas vseh pet samoglasnikov (A-E-I-O-U). Nato spet vdihnemo in z izdihom ponovimo naslednji krog. Ponovimo od tri do pet krogov.
