Pozdravljeni! Stara sem 45 let in izredno uživam v poletnem soncu. A žal se mi koža vsako poletje bolj izsuši, gubic in poškodb kože pa je vse več, in to kljub uporabi vlažilnih krem. Soncu se ne bi rada izogibala, me pa izsušenost in gube vse bolj motijo. Ali lahko na naravni način v koži kljub sončenju učinkovito zadržim vlago in jo zaščitim?
Breda iz Kamnika
Pozdravljeni, poletje lahko našo kožo hitro izsuši, da je videti zgubana, pordela ali pa brez pravega sija. Koža pa ob tem lahko tudi srbi in se luska zlasti na čelu in ličnicah, kar je lahko znamenje, da ima težave z zadrževanjem vlage.
Da bi lahko to poletje preprečili izsušenost kože, bo poleg pitja dovolj vode treba storiti še kaj več. Razmislite tudi o ustreznem sončenju. V urah, ko je sonce najmočnejše, kože raje ne izpostavljajte žarkom. Arabci in beduini potujejo le v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Če morajo biti na prostem sredi dneva, si glavo obvezno pokrijejo. Če ne gre drugače, se torej vsaj ustrezno zaščitite.
Brez vlaženja ni zdrave kože
Osnovni ukrep za preprečevanje izsušenosti in poškodb kože je redno pitje dovolj vode. Ob normalnem psihofizičnem stanju naj bi je popili vsaj od 2 do 2,5 litra, v hudi vročini, ob izdatnem potenju, psihičnem stresu in večji fizični aktivnosti morate piti več. Pri tem upoštevajte, da na dan zaužijete tudi dovolj naravne nerafinirane, nejodirane soli, kar pomeni, da je dobro s hrano na dan zaužiti pol čajne žličke soli na vsaka dva litra zaužite vode. Tako kot je voda nujna za zdravo delovanje telesa in za dobro počutje, je nujna tudi za zdravo delovanje naše kože in njen lep, sijoč oziroma zdrav videz. Kadar premalo pijemo, tudi naša koža ne bo najbolje. Razlog je delno tudi v tem, da celice, ki sestavljajo kožo, ne dobijo dovolj hranil. Če že od nekdaj pijemo premalo vode, pa lahko celo predčasno opazimo pospešeno staranje kože. Porast gubic, neelastičnost kože … zato lahko najbolj opazimo prav v vročih poletnih mesecih, ko telo zlahka ostane brez nujno potrebne vode.
Kako navlažiti kožo od zunaj?
Preudarno! Niso vse negovalne kreme, losjoni, serumi koristni, učinkoviti ali pa varni za zdravje, čeprav jih lahko kupimo v lekarni. Pri izbiri negovalne kozmetike za kožo vsekakor dajte prednost kozmetiki iz naravnih sestavin. Koža potrebuje optimalno nego, ne pa dodatnega zastrupljanja s kozmetiko, ki vsebuje sporne sestavine, kot so alkohol in številne kemikalije, ki kožo dražijo. Na primer, dietanolamin (DEA), monoetanolamin (MEA) in trietanolamin (TEA), ki se uporabljajo v gelih za čiščenje kože, pogosto povzročajo kontaktni dermatitis. Še več, sporne snovi, ki pridejo v stik s kožo, lahko prodrejo tudi globlje v telo in ob dolgotrajni uporabi lahko povzročajo kup težav. Takšni so med drugim npr. parabeni (različice iparabenov -butil, etil, metil in propil), ki lahko izzovejo hormonska neravnovesja pri ženski in celo sterilnost pri moških, najdejo pa jih tudi v tumorju dojk. Problematične so tudi snovi, ki jih dodajajo v kreme za zaščito pred sončnimi žarki. Benzofenone, avobenzone, metoksicinamate in PABA uporabljajo za zaščito kože pred pospešenim staranjem zaradi sončnih žarkov. A številni ne vedo, da lahko prav ti pospešujejo staranje kože, saj spodbujajo nastajanje prostih radikalov, ki poškodujejo naše celice in lahko vodijo celo v nastanek raka.
Zato pazljivo preberite drobni tisk na kozmetičnih izdelkih, preden jih kupite. Poleg vsebnosti naravnih sestavin je pomembno, da kozmetika za vlaženje in krepitev kože vsebuje hialuronsko kislino, dobro pa je tudi, da so prisotne tudi katere od naslednjih sestavin: arganovo olje, kokosova maščoba, smilj, zeleni čaj, vitamini E, C, A, koencim Q, MSM ali aloja.
Hialuronska kislina ključna
Hialuronska kislina je ključnaza vlaženje kože, zato ne sme manjkati v pripravkih, s katerimi želimo povrniti njeno vlažnost in zdravje. Je bistveni del zunajceličnega matriksa in nujna za obnovo številnih tkiv. Od vse hialuronske kisline v telesu je je v medceličnini kože kar 50 odstotkov. Najdemo jo zlasti v dermisu in nekaj manj v epidermisu. V obeh delih kože skrbi za vlažnost, sloj nad epidermisom pa naj bi poskrbel za preprečevanje izgube vode iz kože. Hialuronsko kislino najdemo tudi v vezivnih in živčnih tkivih, v sklepni tekočini, steklovini očesa in drugje. Za vlaženje tkiv je pomembna, ker ima izjemno sposobnost zadrževanja vode v tkivih, saj lahko tam zadrži tudi do 1000-kratno maso vode glede na svojo maso. To pa pomeni, da ne omogoča le dobre hidracije tkiv, ampak tudi optimalno prehranjenost celic z vitalnimi snovmi. Poleg tega sodeluje v tvorbi kolagena in elastina, ki sta med drugim pomembna za vzdrževanje elastičnosti tkiv. Npr. znamenje, da nam primanjkuje kolagena, sta tudi izguba elastičnosti in povešenost kože, ne le nastanek gub. Hialuronska kislina v podkožnem tkivu spodbuja tudi širjenje keratinocitov. Ti med drugim skrbijo za obrambo (in obnovo) kože pred patogenimi bakterijami, glivami, virusi, paraziti, pred poškodbo z UV-žarki in dehidracijo. Hialuronska kislina visoke molekulske mase pa naj bi bila pomembna tudi za protivnetno delovanje in celjenje oz. regeneracijo poškodovanih tkiv.
Telo je hialuronsko kislino sposobno samo tvoriti, vendar s staranjem in neprimernim načinom življenja začne upadati tudi nastajanje te kisline. Posledice pomanjkanja hialuronske kisline so vidne na koži (npr. gube, izsušena koža, …) pa tudi v telesu – npr. bolečine v sklepih. Hialuronska kislina zato ne sme manjkati v dobrih kozmetičnih pripravkih proti suhi koži in za premagovanje gub. Lahko jo pridobivajo iz živalskega vira (npr. petelinji grebeni) ali pa s fermentacijo s pomočjo posebnih bakterij.
Kaj je boljše, hialuronska kislina visoke ali nizke molekulske mase?
Pri nakupu hialuronske kisline lahko vse pogosteje zasledimo informacijo, da se priporoča nakup pripravkov hialuronske kisline z visoko molekulsko maso in ne tiste z nizko. Čeprav naj bi slednja lažje prehajala skozi pore v našo kožo, pa so številne raziskave potrdile, da naj bi v nasprotju s hialuronsko kislino visoke molekulske mase ta delovala vnetno. Torej hialuronska kislina nizke molekulske mase lahko povzroča vnetja, tista z visoko molekulsko maso pa zavira (Hyaluronic Acid in Inflammation and Tissue Regeneration, Malgorzata Litwiniuk et al.). Prva naj bi bila prisotna na mestih, kjer poteka razgraditev tkiv, in naj bi pospeševala vnetni proces, drugo pa najdemo v zdravem tkivu, kjer deluje protivnetno (Tissue integrity signals communicated by high-molecular weight hyaluronan and the resolution of inflammation, S. M. Ruppert et al). Zanimivo je še, da s staranjem in načinom življenja, ki ustvarja oksidativni stres, naše telo ne izgublja le sposobnosti ustvarjanja hialuronske kisline, ampak prevladuje tudi vse več hialuronske kisline z manjšo molekulsko maso. V raziskavi so ugotovili, da najbolje zaščitno deluje hialuronska kislina z 1,2 MDa ali višjo molekulsko maso. Njen varovalni (protivnetni) učinek pa upada z zmanjševanjem velikosti molekulske mase do 0,5 MDa, pod to vrednostjo pa naj bi vnetja celo spodbujala. To naj bi med drugim pojasnilo, zakaj nas na stara leta pesti vse več kroničnih vnetij (High molecular weight hyaluronic acid inhibits advanced glycation endproduct-induced NF-kappaB activation and cytokine expression. Neumann A et al).
Kako sami pripravimo vlažilni serum s hialuronsko kislino?
Prednost domačega seruma je zlasti v kontroliranih naravnih sestavinah, v večji količini aktivne sestavine – hialuronske kisline in v svežini izdelka, zaradi česar ni treba dodajati spornih konzervansov.
Za pripravo vlažilnega seruma potrebujemo naslednje sestavine: destilirano vodo, prah hialuronske kisline, rastlinski glicerin kot konzervans, izvleček iz grenivkinih pečk, in če želite, še izbrana eterična olja (npr. bosvelije, vrtnice, sivke, smilja), ki lahko zagotovijo še dodatno antioksidativno zaščito in podporo pri obnovi kože. Na primer smilj je znan po svojih protibakterijskih in obnavljajočih lastnostih, zato je pogosta sestavina »antiageing« kozmetičnih pripravkov.
Prirava vlažilnega seruma: v širšo posodo odmerimo sedem jedilnih žlic destilirane vode. To lahko pripravimo sami doma, če imamo destilator, ali pa jo kupimo npr. v lekarni. Bodite pozorni pri nakupu destilirane vode! Tista, ki se prodaja na litre v običajnih trgovinah, ni prava destilirana voda, ampak so ji samo odstranili minerale – je demineralizirana, torej ni tako temeljito prečiščena kot destilirana voda. V vodo npr. z metlico za stepanje smetane vmešajte čajno žličko hialuronske kisline v prahu (naročite jo na spletu v trgovinah s sestavinami za izdelavo kozmetike), tako da ne bo grudic, ampak bo nastal gel. Dodajte pol čajne žličke rastlinskega glicerina, približno 4 kapljice izvlečka grenivkinih pečk in 10 kapljic izbranega eteričnega olja ali kombinacije eteričnih olj (npr. 5 kapljic eteričnega olja bosvelije in 5 kapljic eteričnega olja sivke). Zmes vlijte v stekleničko s kapalko ali plastenko z ozkim ustjem. Postavite jo za nekaj časa v hladilnik, da se sestavine med seboj povežejo. Ker je v sestavi tudi naravni konzervans, lahko serum hranite na sobni temperaturi in ga porabite v treh mesecih. Serum uporabljajte po umivanju (tuširanju), da preprečite izgubo vode preko kože.
Kako navlažiti kožo od znotraj?
Smo to, kar jemo, in to velja tudi za našo kožo. Da bi telo čim bolj oskrbeli s hialuronsko kislino, je dobro redno uživati kostne juhe iz kosti, hrustancev in drugih delov živali, ki vsebujejo hialuronsko kislino. Poleg tega naj bi uživali obilo zelenolistnate zelenjave in avokada, oreščkov, semen, saj med drugim ta živila vsebujejo veliko magnezija, ki spodbuja nastajanje hialurona. Na jedilniku naj bi imeli tudi več kakovostne gomoljaste zelenjave, kot sta denimo sladki krompir in topinambur, ker naj bi prav tako spodbujala nastajanje hialuronske kisline. Uživanje citrusov, banan in paradižnika pa naj bi pomagalo preprečevati razgradnjo hialurona zaradi vsebnosti flavonoida naringenina. Po potrebi nam raven hialuronske kisline v koži lahko pomagajo dvigniti kakovostni prehranski dodatki s hialuronsko kislino. Ker je koža v vročih mesecih še posebno izpostavljena izsuševanju in poškodbam, je poletje dober čas za takšno podporo.
